Mickey mouse čestitka
Ustvarjanje in igra

Voščilo Miki miška

Letošnje leto nam je na nek način postavljeno na glavo.
Lahko smo ves čas v sekiranju, da nam bo kri stekla vanjo in se moramo hitro in na vso silo obrniti na noge, lahko pa pogledamo kakšen je svet takrat, ko je – na glavo.

Sama priznam, da sem imela kar nekaj težav pri sprejemanju drastičnih ukrepov, kar še vedno ne pomeni, da jih zagovarjam. Vedno pa sem zagovarjala pogovor dveh enakovrednih ljudi, ki znata poslušati, upoštevati in iskati srednjo pot. Ampak to naj ostane tematika za kdaj drugič.

Ena izmed stvari, ki bo zagotovo zaznamovala letošnje leto je tudi ta, da je veliko otrok priklenjenih na računalniške in televizijske ekrane, hkrati pa pogrešajo svoje vrstnike in prijatelje.
Kljub temu, da naša dva otroka ne hodita v vrtec, je to pogrešanje veliko.

Ker – imata prijatelje. 🙂

In to takšne, ki si jih na igrišču izbereta sama 🙂 . In takšne, ki jih spoznata skupaj z ljudmi, ki jih spoznavava z možem in se res super ujamemo. Včasih tudi med majhnimi otroci vzplamti simpatija <3 .

Ko opazuješ to nežno naklonjenost do drugega otroka, se samo ustavim in opazujem. Poslušam in se poizkušam napojiti s to čudovito, iskreno, nežno, najbolj čisto ljubeznijo, kar jo premore svet – otroška ljubezen <3 .

Tako je v teh dneh svoj rojstni dan praznovala čudovita deklica.

Čeprav so kupljene čestitke nekaj posebnega, pa se mi zdi še vseeno nekaj prav posebnega, ko lahko s svojimi rokami in idejami za nekoga izdelaš nekaj, kar mu bo ostalo v spominu, predvsem pa razsvetlilo njegov dan.

Zato smo pred dnevi z otrokoma naredili Miki miškine voščilnice.

Za črno osnovo smo uporabili kar velik in majhni kolut od lepilnega traku, ju obrisali in izrezali. Izrezala sem še polkrog v velikosti koluta velikega lepilnega traku. Izrezala sem še mini podolgovate gumbke in se lotila lepljenja.

Žepek sem na črno osnovo nalepila tako, da sem lepilo nanesla samo ob straneh (glej sliko številka 3) .

Postopek izdelave voščilnice v obliki Miki miške

Za noter pa sem izrezala še malo manjši krogec, na katerega sem napisala voščilo, otroka pa sta nanj narisala risbico.

Sin je bil za svojo simpatijo še posebej izviren – tole je njegova umetnina:

otroška ljubezen
otroška ljubezen – Nika sonček si

Če ne moremo z našimi najdražjimi deliti tortice, pa jim bomo pisali takole – po starem in tako urili naše veščine risanja in pisanja na roke. Kaj pravite vi?

Še več čudovitih zgodb lahko preberete na tej strani, ali pa mi sledite tudi na Facebook strani Mamina dlan, ali na Instagram profilu.

Pozdravčki do naslednjič,
Apolonija

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja