Šotor brez šivanja

Imaš tudi ti 2 levi roki za šivalni stroj? So tudi tvoje želje večje od tvojih določenih zmožnosti? Če si vsaj na eno vprašanje odgovoril/a z “da”, potem enostavno moraš nadaljevati z branjem! 🙂

Res je, da mi mami že od nekdaj prigovarja, naj se ne trudim okrog šivanja, ker za to pač nimam roke :). No, to sem ugotovila tudi sama, zato sem se izdelave otroškega šotorčka lotila nekoliko drugače. Predvsem premišljeno, saj sem vendarle morala kar “globoko” pogledati v denarnico. Naj najprej povem, da takšni šotorčki, kolikor sem sama uspela izvedeti stanejo okrog 140€+, jaz pa sem za material odštela okrog 40€. Glede na to, da je za izdelek potrebno narediti kroj, in zadevo navadno sešiti (kot to delajo ustvarjalke, ki vam zaračunajo takšno ceno), naj povem, da sem tekom izdelave ugotovila, da njihova cena nekako “ni” previsoka (če seveda prejmete želeno kvaliteto).

Ker pa vem, da ni malo takšnih, ki so vam všeč “šik” zadevice za naše najmlajše, pa si vsega enostavno ne morete/ne moremo vedno privoščiti, sem se odločila, da se sama preizkusim v izdelavi pravega indijanskega šotorčka, v katerem bo kraljeval najin mali princ, hkrati pa do ideje pomagam še komu izmed vas.

Tako sva se hladnega popoldneva, ko je bil še eden izmed otožnih zadnjih dni porodniškega dopusta s sinom v nosilki odpravila kar do bližnje trgovine z blagom (priznam, bila sem neučakana, saj sem se zavedala, da bi preko spleta lahko naročila točno takšno blago, kot sem ga imela v mislih, ampak ok) in pričela z izbiranjem. Izbrala sem bombažno blago in ga kupila 3,60m (priznam, da bi bilo 3m povsem dovolj, kljub temu, da sva z mamico potem sešili še “blazino” za notranjost) in 1/2m dekorativnega blaga, ki je imel dvojno širino (porabila sem ga približno slabo polovico).

Kako sem se lotila izdelave?
Postopka vam sicer nisem uspela fotografirati, ker sem delala ponoči (ja, po novem vsi moji izdelki nastajajo nekje od 22-2 ure zjutraj 🙂 ), vam ga bom pa poizkušala čimbolj orisati z besedami.

Kot rečeno nisem vešča šivanja, zato sem se odločila, da se poizkusim v drugačni izdelavi šotorčka za najinega mladička. Ker sem, seveda, tudi to želela čimprej izpeljati sem moža napotila v kar nekaj različnih trgovin, a nikjer nisem dobila pravih lesenih palic. Potrebovala sem okrogle, dolge cca 150cm. Ko je skrbel za čistočo našega jeklenega konjička, jaz pa sem čakala samo še na to, da se zbudi najino malo sonce in sedemo h kosilu, sem med brskanjem po spletu zasledila bambusove palice, ki bi načeloma ustrezale. Takoj se je odpravil na pot in izbral 5 čimbolj ravnih palic. Res je, da bi bile lesene bolj varne (v primeru, da bi se kakšna zlomila), a malčku itak v primeru, da se na šotor nasloni poveva, da je šotor zato, da v njem beremo knjigice. Zaenkrat je bolj aktualno “božanje” sten :).

Blago imam, palice tudi. Ok, začnimo.

  1. Najprej sem palice zvezala z navadno elastiko, kasneje pa jih okrog in okrog povila še z žico, oblečeno v papir. To sem imela doma, pri roki in vem, da bo dovolj trdno držalo. Ker bambus še vedno ni želel stati točno tam, kjer sem si sama zamislila, sem zapolnila še vse prazne prostore med palicami (tudi od spodaj). Zame osebno je bil to najtežji del izdelave, saj je zadeva res mogla postati trdna in “sigurna”.
  2. Ker nisem “talent” za šivanje, žal pomeni tudi to, da ne znam brati krojev. Vse načrte za karkšno koli škatlico naredim sama, krojev pa pač ne razumem. Zato sem enostavno vzela blago, belo barvico/kredo in pomočnika. Slednji je bil, seveda moj mož, ki mu itak ni bilo jasno kaj počnem. Tako je zaspano stal zraven in držal, kjer sem ga pač prosila. Na trenutke sem se počutila kot A-JE-TO :). Blago sem enostavno “vrgla” čez osnovo in zarisala kje je potrebno odrezati.
  3. Priključila sem silikonsko pištolo in pričela z lepljenjem. Preden sem zadevo pritrdila, sem se še enkrat prepričala, da izrezani del 100% pristoji osnovi iz bambusa. P.s.: spodaj sem pustila 3-5cm daljše blago in ga prepognila nazaj, pod nogami, s tem sem pridobila trdnost šotora, saj sem noge – bambus – še dodatno fiksirala.
  4. Ko sem dobila neko osnovo (sem se odpravila spat in nadaljevala naslednji dan, ker sem bila do tega trenutka že povsem izčrpana ha.ha), sem enako naredila tudi z dekorativnim blagom, saj bi se mi enobarven šotor zdel predolgočasen. Postopek sem ponovila.
  5. Poskrbela sem za to, da lahko šotor “zagrne” – to bo verjetno uporabljal, ko bo nekoliko večji, za tačas pa sem mu naredila “odprta” vrata, privezana z enostavno pentljo, katero vežemo vsak dan znova in znova. Zarezala sem kar v osnovno blago za prvo bambusovo palico in ga iz notranje strani ojačala z dodatnim koščkom blaga, okrog in okrog pa sem luknjico premazala z mekolom, saj sem s tem preprečila nadaljnje trganje in nitkanje blaga. P.s.: da ne pozabim. Vso blago sem pred lepljenjem prepognila za cca. 1cm, s tem pa dosegla enak učinek, kot bi ga, če bi bila zadeva dejansko zašita.
  6. Mamici sem izrisala in izrezala še blazino, pripravila polnilo, predala navodila in sešila nam je mehko blazino, ki šotoru doda še piko na i.

P.s.: rdečo omarico, ki jo vidiš na sliki pa sem predelala iz prvotnega “poličnika”. Posprejala na rdeče. Tam zdaj kraljujejo knjigice, ki si jih sposodimo v knjižnici.

Te zanima tudi, kako v 3 sekundah do igre za 10 mesečnika?

Komentiraj objavo

Tvoj e-naslov ne bo javno objavljen.

Scroll to Top