Skupno spanje - brat in sestra
Razmišljanja,  Vzgoja

Skupno spanje. Da ali ne?

Pred dobrim tednom dni sem se prvič odločila, da si vzamem en dan v tednu in takrat opravim vse (ali vsaj večino) tedenskih sestankov, sicer vsak dan letam na enega ali dva. Glede na to, da sestanki tokrat niso potekali v mojem mestu, je bila to več kot odlična zamisel, ki je bila hkrati tudi ekonomična. Pomislila sem na vse, le nase ne.

Niti pomislila nisem, namreč, da mi bo skoraj 8 urno sedenje in skakanje s teme na temo in iz enega sogovorca na drugega predstavljalo majhen izziv. Namreč ugotovila sem, da niti ni tako enostavno sestankovati cel čas službe. Ko sem prišla domov, se mi je mož prav rad nasmejal, ko sem povedala, da me od sedenja boli križ in da sem, odkrito… Utrujena 🙂 . Popoldne smo se z otroki igrali in plesali. Zvečer, ko sta otroka zaspala in sva se z možem po dolgem času odločila, da pogledava eno oddajo, pa se je zgodba razpletla drugače od najinih pričakovanj.

Navadno je mož tisti, ki lahko zaspi kjerkoli in kadarkoli in bi zagotovo lahko spal tudi dva dni skupaj. O tem ni dvoma. In o tem, da me to na trenutke pošteno moti, tudi ne. Tokrat pa so bile vloge obrnjene.

Prižgal je televizijo, legla sva na kavč, privila sem se v njegov objem, glavo naslonila na njegove prsi. Videla naslov… in zaspala. Dokler me ni ob koncu oddaje zbudil, naj se preseliva v spalnico.

Tisti trenutek sem bila popolnoma spočita, naspana in brez problema bi lahko žurala celo noč. In v tistem trenutku sem se zavedla, zakaj imajo otroci navadno tako radi spanje skupaj s starši.

Ne mine noč, da se nebi vsaj enkrat zbudila zato, ker nekdo spi na moji glavi, na trebuhu, na roki, ki mi je zato že skoraj odmrla 🙂 … Pa tako spočita se zbudim zjutraj. (vem, da marsikateri starš prav iz tega razloga uvaja spanje v svoji postelji, zato želim poudarit, da zato ni NIČ slabši!)

Spomnim se kako sem pri sinu vztrajala, da mora spati v svoji postelji, saj mi je tako govorila okolica. Zaradi njegovega izredno slabega spanca in dojenja, kot da je to zadnja noč, sva neko noč slučajno zaspala med dojenjem in se tako šele zjutraj zbudila, veliko bolj naspana. Od takrat naprej spimo vsi skupaj. Za hčerko niti pomislila nisem, da bi kupila otroško posteljo. Nam skupno spanje več, kot ustreza.

Sem pa pred dnevi zasledila čisto svežo raziskavo o skupnem spanju s starši, ki je pokazala, da se otroci, ki spijo skupaj s starši počutijo bolj varne, bolj navezane na svoje starše in so posledično v življenju zato tudi bolj samostojni.

Enako pa raziskava omenja tudi spanje staršev, ki naj bi bilo mirnejše, če so majhni otroci ob njih, noči so lažje (sploh v primeru dojenja), zato so zjutraj tudi bolj spočiti in regenerirani.

Jaz vem, da mi bližina prija in se res bolj spočijem tako, da spimo vsi v isti postelji. Kako pa spite pri vas?

Na Facebooku mi že slediš? Kaj pa na Instagramu?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja