Scrapbook album

Scrapbook kot vaja umetnostne terapije

Kot majhna deklica sem bila zelo ustvarjalna. Moji najzgodnejši spomini iz otroštva so polni pisanih barvic, svinčnikov in listov, ki so zapolnjevali skoraj vsak kotiček moje sobe. Zaradi zaporedja travmatičnih dogodkov sem se prav v začetku pubertete odločila, da se odpovem ustvarjanju, ki naj bi bilo “izguba časa in denarja”. Posvetila naj bi se nečemu resnejšemu. Skozi puberteto sem se našla v prozah in pesnitvah, a vedno je manjkalo nekaj “več”.

Fotografije

Čudovito naključje dogodkov mi je v Ljubljani ponudilo službo prav na dan, ko sva z možem našla svoje prvo stanovanje. Uokvirjala sem slike, kmalu za tem pa so tematiko trgovine spremenili v ustvarjalno trgovinico, kjer sem se spoznala z raznimi tehnikami za izdelovanje čestitk, albumov in podobnega. Reče se ji scrapbook in moje naslednje desetletje je bilo povezano prav s to tematiko. Ko sem postala mama sem se želela “zresniti” in postati “odrasla”. Imeti službo, skrbeti za dom in družino.

Obstajala pa je tudi želja – biti srečna

Vizija odraslosti, ki mi je bila kot otroku predstavljena se je razlikovala od moje vizije odraslega življenja, zato sem se odločila, da se odpravim na svojo pot. Zapletene življenjske situacije so me popeljale na pot iskanja same sebe, svojih želja, poslanstev in iskanje po-klicanosti. Po nekaj letih odstiranja bolečih oklepov, ki so skrivali moj notranji jaz sem vpisala študij umetnostne terapije in naredila nekaj tečajev za prvo potešitev radovednosti.

Zemljevidi

Pri treningu umetnostne terapije se včasih izražamo tudi skozi scrabook. Predvsem si z zlaganjem raznobarvnih papirjev, nalepk, okraskov in slik pomagajo tisti, ki imajo za seboj težke družinske odnose, ki so načeloma že minili, pa se včasih še vedno pojavi kakšna tesnoba ali strah, da bi se stanje ponovilo ali preneslo celo v odnos z njim ta trenutek ljubljenimi osebami.

Vaja scrabooka nam pomaga, da ozaveščamo lepe, vesele trenutke preživete v miru, ljubezni in povezanosti. S tem pomirimo naš prestrašeni del možganov, če pa si izdelek postavimo še na vidno mesto, da nas tudi po izdelavi opominja na to, kar smo pri izdelku izpostavili, pa ima lahko na nas tudi terapevtski učinek.

Če te zanima, si lahko prebereš več o treningu umetnostne terapije.

Komentiraj objavo

Tvoj e-naslov ne bo javno objavljen.

Scroll to Top