Partnerstvo

Partnerja v skupni službi – da ali ne?

Preden sva z možem na splet delila svoje prve skupne trenutke je preteklo skoraj leto dni. Veste kako težko je to v tistih prvih mesecih zaljubljenosti, ko ti norost šviga po glavi in metuljčki v trebuhu igrajo svoj divji ples, ane?

Če vam danes povem, da je bil moj mož pred cca 8 leti v povsem drugih vodah mi sploh verjeli nebi. Od nekdaj je marljiv, delaven, kot delavec pa se je vedno izkazal za enega najboljših, če že ne najboljšega. Ima en kup dobrih lastnosti, ena izmed njih je ta, da je moja nujno potrebna protiutež, ko me sanje, cilji, plani in ideje dvignejo višje, kot mi je v otroštvu poletel pobegli helijev balon.

Še pred letom dni sem bila užaljena in sem mu rada rekla, da je “partybreaker” ko je za vsako idejo usekal ven z realnimi vprašanji. Kako boš pa speljala to? Koliko boš pa računala? Kje pa misliš to organizirat? Kako pa naj bi vse skupaj potekalo? A boš zmogla, ali boš potrebovala kakšno pomoč?

Mislim res, ma f*** o**, to bo že prišlo samo od sebe. Itak je dovolj, da imaš sanje in cilje. Ter strast.

Ker imam strast tudi do njega, sem kljub svojemu glasnemu upiranju tiho vedno razmišljala o njegovih besedah. Še kako prav ima in še kako nujno potreben je v najinem odnosu in v naši družini. Prav on.

Zaradi njega sem pričela z resnejšim planiranjem objav, dejavnostjo na spletu ter vsemu kar delo blogerja (alikarkoližesem 🙂 ) potegne za seboj. Tako pa sem s seboj čisto potiho, nežno in povsem neplanirano in nedolžno, vlekla tudi njega.

Očka s hčerko

Od nekdaj sva bila simpatizerja lastne poslovne poti kljub temu, da nama je nekdo od najinih izredno bližnjih ves čas dejal nekaj v stilu: “sam skupaj ne delajta, to je pa najslabše, kar je lahko!”

To je bila vsa modrost, ki sva jo slišala. Velikokrat sva dobila opazke, da v poslovnem svetu ne smeva razkrivati najine zveze. Ker to, da ima eden od naju partnerja, “nama lahko samo škoduje na poslovni poti”…

Kot študentka sem imela to čast, da sem tudi sama delala med zakoncema, ki sta mi bila kot starša. Videla sem, kako dobro znata usklajevati poslovni in partnerski odnos in se v sebi ves čas tiho zavedala, da je kreiranje življenja v naših rokah in ne v rokah (napačnih) služb, vlade in vsega ostalega. A žal je prvo veliko težje, kot pa na nekoga pokazati s prstom in še naprej svoj stil “furati dalje”.

Razlika med prvo (očitanjem) in drugo izkušnjo (delo z bivšimi nadrejenimi) je tudi v tem, da sta prva zakonca “po slučaju” začela delati v istem podjetju, druga zakonca pa sta podjetje ustvarila skupaj, ga razvila iz nič in še danes poslujeta skupaj.

Tako sem tudi pri naju jaz idejni vodja, moj mož pa je tista nujno potrebna kontrolna lučka, ki sveti vse dokler stvar ni dobro dodelana in premišljena. Pripravljen se je z menoj pogovarjati dolgo v noč, planirati, razmišljati in preizkušati.

Vedno sva vedela, da so nama skupni hobiji zelo pomembni. Opažava, da so še kako pomembni tudi potem, ko postaneta starša.

Družina na izletu

Prihajala sva iz povsem različnih svetov. On je bil športnik, sama pa radijska moderatorka, po duši umetnica. Kako se življenje zliva v celoto, lahko vidite tukaj, kjer ste. Moj mož skrbi za celotno tehnično podporo (z enim dobrim backup kolegom), ker se sama s tem res ne maram ukvarjati, niti me vse to ne zanima. Tako mi tudi ostane več časa za dobre vsebine in projekte. 😊

Skratka, najino delo je definitivno odraz najine ljubezni, strasti in svežega zagona. Če se povezujemo, smo vedno lahko močnejši. In, ker Mamina dlan v prvi vrsti povezuje naju in nas, lahko še bolj povezuje tebe s samim seboj, vaju in vas ❤️.

Imata izkušnjo skupnega dela? Kako se je obnesla?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja