Neva M. Hafner, avtor fotografije: Tania Mendillo
Sledi svojim sanjam

Neva M. Hafner – “Vedno imej plan B”

Piše: Neva M. Hafner, učiteljica in pevka

Pot do svojih sanj sem pravzaprav začela že v trenutku, ko so me starši vpisali v glasbeno šolo. Takrat sem igrala prečno flavto in v tem seveda uživala. Po končani nižji glasbeni šoli sem začela igrati v pihalnem orkestru Svea Zagorje; in ker nas je bilo takrat tam preveč flavtistk in premalo saksofonistk, oziroma saksofonistov, so mi ponudili saksofon, če bi se ga
bila pripravljena učiti. Takrat je bila zelo popularna Candy Dulfer s svojo Lilly was here, zato sem seveda z veseljem privolila. V času gimnazije in študija na FDV sem tako igrala saksofon v pihalnem orkestru, z glasbo pa se v strogem izobraževalnem smislu nisem ukvarjala, a je v meni ves čas tlela želja, da bi na tem področju naredila več, hkrati pa okoliščine nekako niso
bilo prave, da bi to tudi dejansko naredila. V zadnjem letniku faksa sem začutila, da je prišel tudi čas za to. Učitelji glasbene šole Zagorje so se prijazno odzvali moji prošnji za pomoč pri pripravah na sprejemni preizkus, za kar sem jim še danes hvaležna. Sprejemne izpite sem
opravila in potem tudi uspešno končala Srednjo glasbeno šolo, zraven pa seveda končala tudi študij na FDV in nato magisterij na Fakulteti za humanistične študije. Nikdar ne bom pozabila mojega profesorja saksofona, Matjaža Drevenška, ki me je vprašal, če imam namen nadaljevati študij na Akademiji za glasbo. ”Ne, ne…”, sem odvrnila, Srednjo glasbeno šolo
sem vpisala in končala za ”mojo dušo”, zdaj pa si bom našla zaposlitev na mojem strokovnem področju.

Neva M. Hafner, avtor fotografije: Tania Mendillo
Neva M. Hafner, avtor fotografije: Tania Mendillo


No, življenje je ubralo svojo pot in v tem času so mi ponudili petinsko zaposlitev na Glasbeni šoli Laško Radeče, poleg tega pa sem dobila službo kot vodja projektov na takratni Orii Computers. Delo je bilo zanimivo, kolektiv prijeten, nadrejeni pa dober zgled zaposlenim in lahko rečem, da sem se pri svojem delu tam prijetno počutila, ves čas pa je posebno mesto v
mojem srcu imela glasba; tako petje, kot igranje saksofona. Prelomni trenutek je prišel nekega dne ob pisanju poročil, ko mi je skozi misli preletelo vprašanje: Je to zdaj to? Bom to počela naslednjih 40 let? V tistem trenutku sem spoznala, da moja pot pelje nekam drugam in ne v smeri, na kateri trenutno sem. Isto leto sem se prijavila na sprejemni izpit na Akademiji za glasbo, dala odpoved v službi in se prijavila na razpis za učiteljico saksofona za polni delovni čas. Pri 29 letih je bilo drugače sesti v študijske klopi, saj sem imela poleg študija, ki je seveda terjal vsakodnevno večurno vadenje tudi redno službo, poleg tega pa sva si v tistem
času s fantom tudi urejala skupen dom. Prostega časa v tistih nekaj letih skorajda ni bilo, a vseskozi sem čutila, da delam prav. Tudi danes, 13 let pozneje sem prepričana, da je bila to ena najboljših odločitev v mojem življenju, saj mi je omogočila, da se profesionalno ukvarjam s svojim hobijem in danes podajam znanje naprej nadobudnim učencem, poleg tega pa se lahko ob tem ukvarjam tudi s petjem, ki je moja druga ljubezen (poleg družine in saksofona, seveda).

Neva M. Hafner, Avtor fotografije: Pihalni orkester Svea Zagorje
Neva M. Hafner, Avtor fotografije: Pihalni orkester Svea Zagorje

Za bližnje je bila moja odločitev o spremembi poklicne poti kar šok. Morda niti ne toliko za fanta, ki je bolj vedel, kam pelje moja pot, kot za starše, ki sem jim odločitev pravzaprav zaupala šele takrat, ko je bila že dokonča in tik pred uresničitvijo. A vsi bližnji so me pri tem podprli, saj so vedeli, da to ni bila odločitev iz danes na jutri, pač pa stvar, ki je v meni rasla, se razvijala in v pravem trenutku zacvetela. Poleg tega so me poznali in vedeli, da če sem se za nekaj tako trdno odločila, da bom to tudi speljala, saj sem imela za to jasen načrt in vizijo, tako časovno, kot vsebinsko in nenazadnje tudi finančno.

Prvi korak je bil poiskati kolege, ki so mi dajali strokovno oporo pri pripravah na sprejemne preizkuse, hkrati pa sem se pozanimala, koliko stane izreden študij, da sem lahko naredila načrt, kako bom plačala šolnino – ta se je pozneje pokazala tudi kot dober motivator v času, ko ni šlo lahko… Naslednji koraki so bili potem kar dolgo isti. Vadenje, študiranje in
osredotočenost na cilj. Tu moram poudariti, da bi bilo vse to brez močne podpore staršev in fanta veliko težje.

Nobena pot ne gre ves čas navzgor. Kaj ti pomaga takrat, kadar ni vse tako rožnato, kot bi si želel/a?
Nekoč sem nekje prebrala, da, bolj kot se približuješ cilju, večje so prepreke, ki te skušajo od njega odvrniti. In ko mi je bilo težko sem se spomnila te misli, ki mi je pomagala najti moč za nadaljevanje.

Neva M. Hafner, osebni arhiv

Najstnikom, staršem in ostalim bralcem bi rekla, da nikoli ni prepozno za nič. Včasih se stvari odvijejo pozneje, saj potrebujejo svoj čas. Poslušaj svoje srce in upoštevaj svoje interese in želje, hkrati pa zaupaj svoji intuiciji. Ne obžaluj ničesar, saj te prav vsaka stvar v življenju dela takšnega kot si in
vsaka nova stvar in izkušnja bo nekoč v prihodnosti dobila svoje mesto v življenju. Upaj si sprejemati drzne odločitve in poskušaj nove stvari, saj nikdar ne veš, kdaj boš naletel na tisto, ki ti morda spremeni življenje. Z rezervo jemlji napovedi, kje boš čez toliko in toliko let, ko boš končal študij, najlažje dobil zaposlitev. Nihče nima čarobne krogle, da bi videl v prihodnost in bi ti lahko danes zagotovil, kaj bo čez 5 ali 10 let. A če boš delal s srcem, se trudil, včasih morda tudi malo tvegal boš našel pot. Morda bo drugačna od pričakovane, a še vedno tvoja in prava.

In še zadnje; vedno imej rezervni načrt. ”Kaj bom, če slučajno tole ne
uspe?” S tem si boš odvzel del bremena, saj boš vedel, da lahko, če to ne uspe, še vedno ubereš tisto drugo pot.

Več o njej in njenem delu si lahko preberete tu: https://zgodbestrasti.kjesi.com/
in
https://www.facebook.com/zgodbestrasti

______________________________________________________________________________

Projekt SLEDI SVOJIM SANJAM podpirata Leonida in Albert mrgole iz Zavoda Vezal . Izvajata psihoterapevtsko pomoč, sta pisatelja, učitelja in predavatelja. Skratka, sta človeka, ki bi ju moral srečati in vsaj enkrat poslušati vsak izmed nas. 
Njuna predavanja in tečaji so preprosti, pregledni, vsem razumljivi, polni vpogleda vase, svoje občutke, dogajanja v nas same. Definitivno sta korak v pravo smer, če si želite življenje spremeniti na boljše!

Veliko brezplačnih vsebin najdete na njunem Youtube kanalu: 
https://www.youtube.com/channel/UCQ0eoYbbchgxuEvwPSPOFAQ?sub_confirmation=1
Na Facebook strani ene od njunih uspešnic Izštekani najstniki in starši, ki štekajo:
 https://www.facebook.com/izstekani.najstniki
Omenjeno knjigo lahko naročite TUKAJ!
Več o njiju pa nawww.vezal.si

______________________________________________________________________________

Če si želiš še več uspešnih zgodb čudovitih ljudi, spremljaj zgodbe, ki jih bom vsake 14 dni objavila na tej strani. Zgoraj desno lahko najdeš tudi zavihek, kjer se prijaviš na e-novice in te o zgodbah sproti obveščam v tvojem e-nabiralniku. V zameno za naročilo na novičke pa ti ob prijavi pošljem še brezplačno audio zgodbo Dominik potapljač, ki je moja avtorska.

Dokler čakaš na novo uspešno zgodbo letošnje sezone, pa pod zavihkom SLEDI SVOJIM SANJAM najdeš lanske zgodbe tega projekta pod drugim naslovom (Navdihnimo najstnike).

Se beremo!

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja