Dinozaver za pogovor
Ustvarjanje in igra,  Vzgoja

Kako se pogovarjate pri vas?

Pri nas doma veliko pozornosti namenjamo načinu komunikacije in temu, da smo med seboj čimbolj spoštljivi. Ne glede na vse pa smo še vedno krvavi pod kožo in nismo popolni 🙂 .

Seveda imava z možem tudi svoje šibke trenutke, ko kdaj povzdigneva glas, čeprav ga že precej redko. Hvaležna sem za izkušnjo, ki mi je bila dana v preteklosti, saj me je naučila kako blagodejno je, ko ti nekdo v težkih trenutkih zmore priti nasproti z mirnim in spoštljivim glasom in načinom komunikacije.

A za vse to je potreben čas, znanje, predvsem pa veliko vaje. Meni je pomagalo osmišljanje, da je način s kakršnim govorimo z našim otrokom, notranji glas, ki se bo v njem razvil in mu prišepetoval vse življenje.

Si želim, da mu njegov notranji glas ves čas govori, da on ne zmore, da nima pojma, da je nesposoben, da je nevreden, da je nekomu odveč, da je manjvreden, grd, poreden…?

Jaz sem se odločila, da želim v otroka čimbolj vtisniti notranji glas, ki jima bo govoril, da sta vredna, spoštovana, zmožna, iznajdljiva, spretna, pametna.

A hkrati želim ohraniti njun raziskovalni duh, ki bi ju vedno gnal naprej in jima pomagal, da v življenju raziskujeta vse, kar ju zanima, zaplavata v vsa morja, kamor ju vleče srce in nekaj tudi tvegata. Le tako bosta lahko spoznala kdo sta, kaj si želita, koliko zmoreta in nekoč, ko bosta stara in zgubana mogoče zato ne bosta rekla, da “nista živela”.

Že res, da otroci vpijajo kot gobe, a nekaj je gotovo. Njihovi možgani se ekspresno razvijajo. Za njih so zelo pomembni trenutki, ko jim rečemo ne, ko se morajo za neko stvar večkrat potruditi ipd… Prav zato, ker se možgani še razvijajo pa se včasih zgodi, da se kakšen težji trenutek v otrokovem življenju zapiše nekje pod kožo in ga otrok ne zna spraviti ven. Takrat se povečajo vzgojni izzivi, sledijo izbruhi in vedenje, ki ga kot starši pri svojem otroku mogoče ne poznamo.

Lahko bi ga kritizirali, pošiljali v kot, bili tiho ali ga kakorkoli drugače kaznovali. Z vsem tem bi žal naredili še več škode kot koristi. Saj veste; tako, kot kava na kratki rok zvišuje krvni tlak, na dolgega ga pa znižuje, ane?

No, meni so pomembni tisti rezultati, ki bodo vidni čez 20 let. 30. In včasih si lahko starši pomagamo z raznimi orodji, s katerimi tudi otrok lažje odloži svoje neprijetne dogodke.

Eden od pristopov, ki je meni precej ljub je postopek “daljinca”, ki ga v svoji knjigi opisuje Jesper Juul – Celostni razvoj otroških možganov. Na kratko povedano gre za način, kjer otrok sam usmerja do kje zgodbo želi povedati, kje jo želi preskočiti in kje nadaljevati. A o tem kdaj drugič 🙂 .

Pri nas se včasih zgodi, da težje odložita zgodbo, ki ju je zares prizadela. Oziroma se v trenutkih, ko se vedeta drugače kot ponavadi, niti ne spomnita, da je kaj “narobe”.

Za pomoč sem jima sešila vsakemu svojega dinozavra. Večkrat vanj postavita svoj izziv, o katerem se potem pogovarjam z “dinozavrom”. Všeč mi je otroški domišljijski svet in način kako v otroških očeh po končanem dialogu vidiš olajšanje.

Zelo prav pa jima pride tudi pri reševanju bratsko-sestrskih mini sporov. Saj veste tisto, ko želita oba isto igračo, ali pa se prepirata kdo bo prvi zapel pesmico. Velikokrat se “pogovorita kar njuna dinozavra, namesto njiju” 🙂 .

Zelo ponosna sem, da tudi preko njiju razvijata spoštljiv odnos drug do drugega.

Anekdota.
Zadnjič se je sin ujezil zaradi nečesa in povzdignil glas nad sestrico. Po minuti je prišel, jo objel čez rame, se ji opravičil in povedal kako se je počutil. Pogovor je zaključil – če bi imela takrat dinozavra pri sebi, bi se zmogla lepo zmenit. Rad te imam.
Sledil je objemček in skupna igra <3

Sledite mi lahko tudi na Facebooku in Instagramu! Dobrodošli <3

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja