Strokovni članki

Kako premagati strah pred zobozdravniki

Piše: Teja Bandel Castro

Čeprav je pretiran strah (fobija, tesnobnost) pred zobozdravniškimi posegi pogost, pa ne obstaja uradna diagnoza ali kriteriji zanjo. Za intenzivno obliko naj bi trpelo kar 5 % odraslih, za zmerno obliko pa 20-30 % odraslih. Pri otrocih poročajo o višji pojavnosti pretiranega strahu. Vsaj v polovici primerov pa se strah prenaša iz otroštva v odraslost. Posledice izogibanja zobozdravniškim posegom na zdravje si lahko predstavljamo, vpliva pa tudi na nižjo kvaliteto življenja in na več težav v duševnem funkcioniranju. 

Pretiran strah pred zobozdravniškimi posegi je tesno povezan z neprijetnimi ali izredno negativnimi izkušnjami pri zobozdravniku. Je pa bolj predvidljiv v povezavi s PRIČAKOVANJI glede doživljanja bolečine ali poškodbe med posegom, pa tudi s STRAHOM pred dušenjem oz. zadušitvijo, izgubo zavesti, bruhanjem, okužbo, izgubo kontrole, pred stroški storitve in z nezaupanjem do zobozdravnika. Zato je komunikacija zobozdravnika s pacientom ključna pri zmanjševanju strahu in spremembi negativnih pričakovanj. Pacientu je potrebno omogočiti kontrolo nad posegi ter ga sproti informirati o aktivnostih. 

Vsi ljudje doživljamo tesnobo, ko gremo k zobozdravniku, le v različnih intenzivnostih. Nekateri je samo niso zmožni ustrezno obvladovati. Kot zanimivost naj navedem raziskavo, ki je pokazala, da osebe z varno navezanostjo zmorejo bolj učinkovito obvladovati svojo tesnobo pred zobozdravniki kot osebe z nesigurno navezanostjo. Pri zobozdravniku imajo več težav tudi osebe, ki že na splošno trpijo za povišano tesnobnostjo.

Pretiranega strahu pred zobozdravniškimi posegi se odrasli lahko bolj ali manj znebijo z vedenjsko-kognitivnimi tehnikami, biofeedbackom, glasbeno terapijo, zelo učinkovita je tudi medicinska hipnoza. Strokovna pomoč z medicinsko hipnozo je zelo uspešna tudi pri otrokih.

Otrokov strah in bolečino lahko ublažimo na različne načine: otrok se najbolj počuti varnega, če so ob njem njegovi starši ali druga pomembna oseba. Seveda je pomembno, da so starši mirni in da mu obrazložijo, kaj se bo dogajalo med posegom na njemu primeren in razumljiv način. Otrok ima lahko pri sebi njemu ljubo igračo. Starši naj mu omogočijo izraziti svoje občutke, zobozdravnik pa naj zagotovi, da bo otrok imel vsaj delni nadzor nad dogajanjem. Z otrokom lahko govorite o drugih temah oz. mu preusmerite pozornost s humorjem.  

Kaj pa lahko naredi zobozdravnik za boljše počutje svojih pacientov? Ugotovili so, da imajo osebe s povišano tesnobnostjo raje okrašene stene ter nižjo temperaturo v ordinaciji. Kot že omenjeno pomaga tudi predvajanje glasbe, prisotnost revij in časopisov, nekaterim pa pomaga gledanje televizije s slušalkami. Zobozdravnik lahko pacientu pomaga z vodeno imaginacijo (varni kraj), medicinsko hipnozo ali uporabo zdravil za sprostitev.

Teja Bandel Castro;
psihologinja in psihoterapevtka. Dela z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami in njihovimi družinami v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, ima pa tudi izkušnje z delom z odraslimi osebami z duševnimi motnjami in drugimi zdravstvenimi težavami. Izven svojega rednega dela izvaja partnersko in družinsko terapijo ter sodeluje kot administratorka v Facebook skupini Sočutno partnerstvo. Najdete jo na www.addictiva.si, na email naslovu teja@addictiva.si in na tel. št. 031 013 613.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja