Razmišljanja

Dragi otroci

Pomanem si oči in s tresočimi rokami še enkrat preverim, da vidim prav. Prvi plus na testu je zagotovo pustil pečat v mojem življenju, ko sem v mešanici strahu in nepopisnega veselja možu vsa vzhičena pod nos pomolila polulano palčko.

Meseci, ko pod tvojim srcem raste in se razvija novo bitje so neverjetno dolgi. Ko enkrat rodiš vidiš, da je njihova dolžina podobna navadnemu “čihcu”.

“Čez noč” – z veliko truda namreč, v svoj objem dobiš kričečo, težko pričakovano štručko za katero ne veš nič drugega kot le to, da je tvoj otrok. To je vse, kar veš. In nič več. Ne veš kako bi ga prijel, kako preoblekel, nahranil. Kako bi mu očistil ritko ali zaspančke brez, da ga poškoduješ. Ne veš katero milo je najboljše, katera plenička najmehkejša. Katera oblačila najnežnejša in kateri prašek najmanj dražilen.

Veš pa eno – otrok je čista ljubezen.

V rokah držiš najčistejše srce, kar ga premore narava. Nekoga, ki te brezpogojno ljubi in se najbolj od vsega pod milim nebom boji, da bi izgubil ljubezen svojih staršev.

Nekoga, katerega vonja se ne moreš nadihati, katerega drobcenih prstkov se ne moreš nagledati. Katerega dotika se ne moreš naveličati in katerega glas je najlepša pesem življenja.

Tako dragoceni trenutki, ko rastejo na naših prsih, se učijo v našem naročju in lepega dne “odlepijo” ter postanejo samostojni. Raziskujejo svet, preizkušajo stvari, se nam smejijo in jezijo, ko jim “prekrižamo načrte”.

Spoznavajo ljudi in stvari okrog sebe. Stopijo na noge in padejo. Vstanejo in vajo ponovijo še tisočkrat, kolikokrat je pač potrebno.
Sedijo z nami za mizo, zajemajo z najbolj primerno žličko za njih in jo vztrajno do ust prinesejo prazno.
Čistijo kot njihovi starši, a še vseeno za njimi ostaja umazano.

Ta neverjetna, bitja v vsej svoji veličini hrepenijo po ljubezni, spoštovanju, uzrtosti, sprejetosti, igrivosti, varnosti in ljubečih mejah.

Toliko sočutja, poguma, radovednosti in zvedavosti so prinesli na svet zato, da se jim odpremo in stopimo korak nazaj. Dajmo jim priložnost, da nas naučijo čudovitih vrlin, ki smo jih sami tekom odraščanja žal izgubili.

Hvala vsem otrokom tega sveta, ker ste! Čudoviti ste! 
Objemite vse vaše zlate zakladke. Če ne v toplem objemu pa v mislih poljubite vse vaše skrite angelčke, ki so prav tako med nami 

Na Facebook strani mi že slediš?

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja