Razmišljanja

December – mesec blišča in daril

Za nami je že prvi decembrski mož, čeprav smo še 14 dni nazaj godrnjali kam se jim mudi z izobešanjem novoletnih lučk. Dejstvo je, da je novodobni tempo hitrejši od kapljice vode in hoteli ali ne, novo leto je pred vrati. Spomnim se kako smo čakali leto 2000, ki je bilo zame prvo prelomno leto, tokrat pa sem tukaj in zdaj točno 20 let kasneje.

Aaaaampak ni še čas za silvestrska sanjarjenja, odpiranje steklenic in nazdravljanje. Je pa čas, da rečemo kakšno o mesecu blišča in daril.

Topla jutra vsak dan hitreje in s hladnejšo sapico prebujajo milijone ljudi. Obarvana drevesa in kupi listja opominjajo na to, kako pomembno je, da vse staro odvržemo in si dovolimo leči k počitku. Pa imamo čas?

Največ si nas na to retorično vprašanje najbrž nikalno odgovori. Ja, res je. Nikoli nimamo časa, zato življenje tako zelo beži mimo nas. A ni škoda, da bi dvignili roke in se enostavno predali – “ja, mudi se mi in sem suženj novodobnega življenja”. Ja, res je škoda in zaslužimo si boljše! Zares si!

Ko drevesa odvržejo svoje liste, ležejo k počitku. Živali si naredijo zalogo in odhlačajo v svoj brlog. Jezera zamrznejo pod očarljivo odločnostjo hladu in dnevi se zavijejo v mrak. Čudovito darilo narave, ki ga ne znamo izkoristiti.

Vse zaspi, mi pa začnemo z norijo.
Skačemo gor in dol po mestu – velikokrat še to ni dovolj in tekamo v velemesta, nakupujemo ob priložnosti črnega petka, nasedamo vsem marketinškim zadevam, ki pravijo, da nujno potrebujemo še dodaten prt, nove krožnike, kozarce in pribor, saj vendarle ne moremo jesti božične večerje iz lanskega. Sploh pa ne iz tistega, iz katerega jemo vsako leto!

Beremo dolge sezname želja svojih otrok, za katere bi bilo včasih najboljše, da jim v roke pomolimo kar wc rolico, da bo zagotovo dovolj prostora za vse velike in male želje…

… Drugi pa si v te koščke wc papirja brišejo solze.
Obstajajo otroci, ki jih zebe. Ki se veselijo božiča v drugačni luči. Obstajajo tisti mali srčki, ki si želijo le to, da bi vse blišča in bogatije polne praznike preživeli v miru in tišini, pod streho, v topli sobi ob ognjišču ali svečki, v objemu svojih staršev. V njihovi idealni sliki ni pečenke in krompirja. Ni sladice ali torte. Je pa mogoče trenutek, ko lahko z nekom, ki jih ima rad v nedogled govorijo o tem, kaj jim je všeč, kaj jim ni všeč, česa se bojijo, česa si želijo…

V njih je le goreča želja po izpolnjeni osnovni človeški potrebi – po bližini, ljubljenosti, sprejetosti in občutku varnosti!

Ravno te dni sem se ustavila in se zavedla, da so naši prazniki vsako leto bolj skromni. V moji družini smo za božič vedno sedeli ob polno obloženi mizi. Pa se točno spomnim božiča, ko sem polna občutkov neslišanosti spustila pribor in se zjokala v svoji postelji.

Vsako leto manj tekam po stanovanju, ga čistim do zadnjega skritega kotička in krasim z dekorjem, za katerega sem zapravila ves možev regres. Vsako leto manj časa preživim v trgovinah in vsako leto manj časa tudi na spletu in posledično v spletnih trgovinah. Ne gremo k polnočnici, sploh pa ne samo zato, da bo to ritual božičnega večera, ki nam bo pričaral čarobnost.

Uživamo v trenutkih, ko smo vsi skupaj, zato ta čas izkoristimo za povezovanje, razvijanje čarobnosti in povezanosti. Skupaj izdelujemo malenkosti, ki jih ob božiču podarimo najbližjim. Uživamo ob pisanju novoletnih voščil, ki so drugačna od večine. Ne maramo kupljenih čestitk za 50 centov, ker dobre misli ljudem, ki so nam pri srcu, v mislih pošiljamo tekom celega leta in so vredni več, kot 50 centov.

Včasih za božični večer jemo ocvrta jajca. Včasih tudi kaj bolj bogatega. Včasih jogurt. A zaradi vsega naštetega naši prazniki niso nič manjši. manj čarobni.
Lepši so!

Več časa mi ostane za tiste dragocene trenutke z mojimi najdražjimi, ki bi jih zaradi naglice in težnje po popolnosti, izgubila.

Ne želim vam trkati na vest češ, da si vsega blišča ne smete privoščiti, ker so nekje sami, samcati otroci (in tudi drugi ljudje). Želim pa, da prepoznamo pravo čarobnost. Pravo povezanost in prava darila. Ne z razkošno večerjo, ne z darili in ne s pospravljenostjo ni popolnoma nič narobe. Le škoda je izgubiti še en skriti delček sebe in se slepiti, da ti je lepo, v sebi pa si popolnoma sam in osamljen.

Preden boste odprli Božičkovo denarnico in izbirali kaj iz spiska otrokovih želja boste mogli izpustiti – preživite en dan, popolnoma predan, skupaj s tem otrokom. Konec dneva mu pokažite listek. Prisežem, da vam bo sam naredil selekcijo, česa si res želi, katere želje pa prihajajo iz nezavednega občutka praznine, ki jo lahko zapolnite le vi, sami. 

Med nami je čaroben čas – vzemimo to, kar nam daje sam po sebi!

Druženje z ljudmi, ki jih imamo radi, drobna in preprosta presenečenja ter ure in ure ljubezni in smeha! 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja