Piše: Nova sodelavka, Valentina

Živjo vsem!
Sem Valentina – mamica, žena, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok in sveža sodelavka pri Mamini dlani.

Kot majhna deklica sem vedela, da si želim delati v vzgoji in izobraževanju. Že v času študija sem delala tako v zasebnih kot javnih vrtcih. Tekom delovnih izkušenj sem pridobila pozitivne ter negativne izkušnje, iz katerih sem poskušala potegniti najboljše.
Leto 2018 je bilo zame prelomno – postala sem žena čudovitemu in srčnemu možu ter mamica najini Niki. Hčerka mi je odprla nov pogled na svet in zapolnila prostor v mojem srcu z ljubeznijo. Tako so se mi premešale vrednote življenja in na prvo mesto je prišla družina (prej je bilo delo), katera je povezana z ljubeznijo, razumevanjem in s sprejemanjem drug drugega.

Posledično sva se z možem odločila, da po končani porodniški ostanem doma in čas posvetim Niki. Skupaj ustvarjava, kuhava, hodiva na svež zrak, predvsem pa se igrava ter imava lepo. Ko si »izborim« čas zase, zelo rada ustvarjam – s čopiči, barvicami, prsti… kakorkoli 🙂 Uživam v izdelavi igrač iz materialov, ki jih imamo doma. Poleg tega rada preberem kakšen strokovni članek o razvoju otrok, vzgoji, partnerstvu. Se pa večkrat zgodi, da ta čas izkoristim za odklop od vsega (zgleda kot da ne delam nič, vendar je tudi to zame pomembno – se notranje umirim in
pogovorim s sabo) 🙂

Kako sem pristala pri Mamini dlani?
Prijateljica mi je posredovala informacije, da Mamina dlan išče pomoč. Kar zaiskrile so se mi oči, saj sem takoj videla nov, dodaten izziv zase, kateri bi doprinesel k moji osebni rasti. Opogumila sem se in poslala prošnjo. Čez nekaj dni, na nedeljo zvečer, pa prileti vabilo na razgovor.

Uuuuuf, kako naj se pripravim na ta razgovor? Ali kaj potrebujem s sabo? Da ne bom česa pozabila povedati oz. vprašati.

Pridem na mesto, kjer sva bili z Apolonijo dogovorjeni in prvi
pozitivni šok – preprosta, srčna mamica, ustvarjalka Mamine dlani prične razgovor z besedami, da sva enakovredni pri delu in kaj hitro ugotoviva, da imava precej skupnih točk. Eno uro sva se pogovarjali, kot da se poznava že od nekdaj, se smejali, kovali načrte in si postavljali izzive. Strah pred razgovorom je bil popolnoma odveč. Na poti proti domu sem možu hitela razlagati kaj in kako, svojega navdušenja nisem mogla niti malo skriti.

Vem, da ima Mamina dlan odlično vizijo in načrte za prihodnost. Korak za korakom, počasi in sigurno bova vse to realizirali (preveč idej za vse naenkrat). Ker sedaj sva team! Team, ki se podpira, spodbuja in smeji. Najini celotni družini sta v tem teamu in skupaj bomo rastli, se razvijali in se imeli čudovito. Stkale so se prav posebne prijateljske vezi … in v takem teamu je užitek delati.

Čutim, da so velike stvari v nastajanju ❤