Zadnji septembrski vikend smo izkoristili za družinski dan. Skupaj smo pripravili kosilo, pojedli in pospravili za seboj. Sedli v dnevno sobo na tla in nismo več vedeli kaj bi počeli. Z možem sva se odločila, da gremo na sprehod v gozd, kjer bomo sproti pogledali še kako letošnje leto “kaže s kostanjem”.

Lansko leto ga namreč nismo nabirali, saj je bila hčerka še premajhna. Še eno leto prej tudi ne. In še eno prej, prav tako. Z otroki praktično še nisva nabirala kostanja. Sicer pa mi je čisto po naključju uspelo, da sem sinu oblekla živo rdeč pulover. To je bila poleg odločitve, da gremo v gozd druga najboljša odločitev, saj sem našega malega “Tarzana” s pogledom hitro našla. Pravila smo sicer spoštovali, a obešanje na veje dreves je pač premagalo otroško radovednost in hitro sem se sprijaznila s tem, da bomo do avtomobila spet prišli popolnoma umazani in mokri. Mož se s tem nekoliko težje sprijazne, saj je on tisti, ki skrbi za čistočo v avtomobilu, ampak ok 🙂 .

Na naše presenečenje smo v slabi uri našli kar precej kostanja. Ker smo se kar pozno podali po gozdnih stezicah, smo kmalu tudi ubrali pot nazaj. Ker pa se ob kostanju prileže popiti kaj okusnega, sem ves čas v mislih premlevala, kaj lahko zraven pečenega (ali kuhanega) kostanja pripravim tokrat.

Največkrat sem skuhala čaj iz domačega grozdja, tokrat pa sem imela priložnost dobiti domače korenje in jabolka. Odločila sem se, da z otroki skuhamo korenčkov sok.

Pripravili smo:
– kilogram korenja
– 2 kilograma jabolk (neto)
– 1kg sladkorja
– 50g citronke (za bezgov sok, ker druge niso imeli v trgovini 🙂 )
– 2 vanilij sladkorja

Sedla sem na tla in pripravila eno veliko posodo za olupke ter drugo za olupljene plodove. Najprej sem olupila korenje in ga s pomočjo obeh otrok ročno naribala, da sem pospešila čas kuhanja 🙂 . Ko sem končala sem prilila še liter vode ter kuhala dokler ni zavrelo.

Tačas smo se z delom preselili za mizo, kjer sem olupila jabolka in sinu ter hčerki ponudila nož. Sinu pravega, hčerki pa otroškega. Skupaj smo narezali krhlje, kar jima je šlo precej dobro od rok, jaz pa tudi nisem imela dela z lovljenjem po stanovanju in iskanju zanimivih stvari, da bi delo lahko čim hitreje opravila.

Olupljena in narezana jabolka smo prelili s poldrugim litrom vode in kuhali dokler ni zavrelo.

V mislih sem imela sicer pripravo gostega soka, a sem žal dodala preveč vode. Ko sem jabolka in korenje združila ter s paličnim mešalnikom “pridelala” kašo, sem namreč dodala še 7 litrov vode ter ponovno kuhala dokler ni zavrelo. Shranila sem v prej ogrete steklenice in jih takoj zaprla.

Zadeva je srednje gosta. Ravno toliko, da ob pitju moti. A sem se, takoj ko sem odprla kuhinjski predal, nehala “sekirati”. Vzela sem cedilo in sedaj vsako steklenico precedim preden postrežem. Tako dobimo okusen, bister sok.

Ko je zadišalo po stanovanju sta otroka pripravila kozarce, sin pa jih je do vrha napolnil. Sedeli smo za mizo, jedli prvi letošnji kostanj in pili korenčkov sok.

Božansko!

Mislim, da ga bom letošnje leto še pripravila, a na koncu namesto 7, dodala 5 litrov vode, ali še kakšnega manj. 🙂

Na Facebooku mi že slediš?