Ni težjega od pogleda na žalostne otroške oči. Takrat, ko vidiš globoko žalost ob pogrešanju enega od staršev pomisliš kako enostavno bi lahko bilo, če bi vse dni v tednu, ves čas preživeli skupaj z našimi zakladki. Pa žal ne gre tako.

Sama sicer z otrokoma preživim zelo veliko časa. Ne predstavljam si praznine, ki jo v svojem srcu nosi mož ob dokaj prilagojenem urniku dela. Lahko pa zelo dobro razumem svoja otroka, saj sem tudi jaz kot mala deklica zelo pogrešala starša. Pogrešanje zato zelo rada delim na dva dela.

Fizično pogrešanje
Ko so starši fizično odsotni zaradi službenih ali drugih obveznosti. Tukaj razen menjave služb npr., ali selitve v kraj bližje službi, verjetno res ne moremo narediti. Ko pridejo prosti dnevi / popoldnevi pa se en drugemu toliko bolj posvetimo.

Psihično pogrešanje
Pa je tisto pogrešanje, ko imaš osebo ob sebi, pa čutiš, da “ni tukaj”. To se mojemu možu večkrat dogaja kadar pride do preutrujenosti in takrat smo vsi preostali člani razdražljivi. No, on pa še posebej 🙂 .

Ker pride kdaj kakšen teden, da se zelo malo vidimo, otrokoma vedno skupaj naredimo “plakat”, da jima je nekoliko lažje. Takrat se tudi bolj zorganiziramo, planiramo kakšne igre/ustvarjalne dejavnosti ali izlet z avtobusom/vlakom. Sploh starejši sin veliko lažje sledi dnevom, saj skupaj s plakatom odšteva dni, ko bo ati ves dan doma. Takrat, če se le da “užgemo” kakšen izlet, da res izkoristimo naš čas do maximuma.

Na priloženem plakatu smo imeli naslednji potek
PONEDELJEK: Vodne igre
TOREK: Po zajtrku gremo na kolo in na igrišče k sinovi prijateljici
SREDA: Smo se povabili na kosilo k prababici
ČETRTEK: Gremo na avtobusno postajo gledat avtobuse in se z njim peljat v sosedni kraj na sladoled (TOTALEN POLOM, hčerka ne mara vožnje z avtobusom! 😀 )
PETEK: ATI DOMA! Gremo na bazen!

Zgoraj vedno napišemo dni, spodaj odštevamo s številkami. Potem napišemo kaj je tisti dan v planu, čisto spodaj pa narišemo slikico za lažje povezovanje z vsebino besedila.

Opazim, da je vsem, celo meni po tem sistemu bistveno lažje. Vmes si še narišemo kakšno risbico in otroka sta neizmerno vesela, ko ju zjutraj, ko se zbudita pričaka atijevo “darilo”.

Plakat in fotografija tokrat res nista idealna, a bistvo in namen sta čudovita ❤

Tedenska razpredelnica pričakovanja

Na Facebooku mi že slediš?