Piše sponzor projekta: Špelca Morojna, mama ( POSLOVNA BOGINJA )

Nekateri izmed vas veste, da se moj najstarejši sin ne šola v srednji šoli. Tisti, ki ne veste, ste izvedeli zdaj. Rada bi z vami delila zgodbo o vzponih in padcih, o preobrazbi in kaj se je z njim zgodilo v teh dneh.

Pričelo se je tako, da se je že v osnovni šoli mučil, da je sploh ostal tam. No, zares se je pričelo tako, da je pri treh letih v nulo razumel mehaniko vodnega mlina, kamor smo hodili po moko, da je pri sedmih 3 ure stal pred kabinsko gondolo in študiral mehanizme in da je svojo prvo raketo skušal narediti že pri petih letih. Ni poletela, saj jo je delal tako, da je v velikanski tulec, na katerega so navite preproge, tlačil star časopisni papir in to skušal prižgati. 🙂

Potem je nekako stisnil v osnovni šoli. Če ne bi bila waldorfska šola, bi se nam verjetno vsem utrgalo, še tako je bilo težko, saj so tudi redki waldorfski učitelji zmogli z njim. Bil je najmočnejši matematik, najlepše je risal, obvladal slike v 3D, a za predmete, ki so se mu zdeli brezveze, se ni potrudil niti za milimeter. Ekstremi ves čas. Zaradi svoje posebnosti se je poleg tega vedno počutil, da je outsider, in je bil zato nemalokrat socialno problematičen (beri: počutil se je kot kupček d***a, naredil kakšno neumnost, bil kaznovan in posledično poskrbel, da so se tudi drugi tako počutili, in tako smo se ciklali skozi osnovno šolo). 

V 6. razredu so ga potisnili v višji razred – naj preskoči, bo bolj miren. Huda napaka! Intelektualno zreli otroci so čustveno precej počasni in tako se je otroček znašel med pubertetniki in to je bil zanj in za nas pravi pekel. Končno je končal šolo, in ko sem želela, da s svojimi vrstniki še enkrat ponovi 8. razred (waldorfsko osnovno šolo je končal v Španiji, kjer smo takrat živeli), so mi učitelji prvič povedali, da menijo, da ta šola ne izpolnjuje otrokovih potreb. Prvič se je nekdo z menoj pogovoril v smislu, gospa, otrok ima drugačne potrebe, mi tega ne zmoremo …, namesto, gospa, z vašim otrokom je nekaj hudo narobe …

Takrat sem dojela, da se otrok lahko šola tudi doma. Pustila sem ga, saj sem vedela, da ima zaradi preskoka razreda še čas, da ulovi vrstnike za srednjo šolo. Povem vam, 99 % naših problemov se je enostavno razrešilo! Še dobro, da smo še živeli v Španiji, sicer si nikdar na svetu ne bi upala pomisliti, da lahko otroka tudi pač ne vpišem v srednjo šolo!

Tako sta minili 2 leti in sin se je umiril in delal svoje, študiral preko spletnega kanala YouTube ter v tekoči angleščini in španščini obvladal vedno več znanja, o katerem se meni še sanja ne. A ne mislite, da je tukaj happy end … ne še.

Kljub temu da je super, šolanje doma vseeno terja svoj davek. Počutil se je vedno bolj osamljenega …, kot grdi raček. Zato smo celo poskusili, da bi ga vpisali v srednjo šolo. Odlično je opravil preizkus likovne nadarjenosti, a je zaradi katastrofalnih ocen iz waldorfske šole, ko mu zadnja učiteljica ni bila več kos, za 1 točko zgrešil vpis. Počutil se je kot totalni luzer, jaz pa sem vedela. V sebi sem ves čas vedela, da ima Univerzum zanj večjo sliko.

A bilo je težko. Šel je skozi obdobja tako težkih čustev, da ni hotel več živeti. Izjemno mu je pomagala moja F.E.E.L. sočutna vzgoja z zdravimi mejami. “Ne, čustva niso razbijanje po hiši, tega ne delamo. Kaj čutiš? Ob tebi sem, kakšna čustva imaš?” Sipalo se je in sipalo, včasih po uro in več …, a bila sem ob njem in vsakič, ko sva imela tako seanso, je bil kot prerojen. Včasih tri zaporedne dneve, pa 14 dni nič, pa spet … po potrebi. Kakšni dve leti. Res si zaslužim diplomo kot mama. 

Vmes je začel z resnim programiranjem igric za telefone. Aja, seveda se je popolnoma sam naučil programirati pri 11 letih, zato pa ni želel sedeti v šoli, ker je tam “izgubljal ogromno dragocenega časa” – to so njegove besede. Naredil je simulacijo prave rakete, zanjo preštudiral matematiko na nivoju fakultete in zdaj raketa leti! Toda še vedno je bila to zgodba za štirimi stenami. Nobene potrditve od zunaj, da karkoli delamo prav. Celih pet let zorenja, dvomov in zaupanja, čustev, kriz, medsebojne ljubezni in podpore.

Zakaj vse to pripovedujem? Ker je fant pristal na startup vikendu. Med podobno mislečimi. Predstavil je svoj projekt in obstopilo ga je ogromno ljudi, ki so bili navdušeni! Bil je najmlajši, kakopak. Ko so ga vprašali, kam hodi na srednjo šolo, ni vedel, kako naj pove. Še vedno je v njem tlel strah, da je drugačen, da bo zavrnjen. A je nekako povedal. Kreativci okrog njega so bili navdušeni! Razumeli so, da si je fant enostavno vzel čas, ki ga potrebuje, in si ni polnil glave in urnika z nepomembnimi bedarijami, ki bi se jih moral v srednji šoli učiti na pamet zato, da zadosti sistemu in lastnemu strahu, ali bo brez sistema preživel.

Končalo se je. Obdobja strahu, da je z njim nekaj hudo narobe, je konec. Grdi raček je našel svojo družino labodov. Jaz pa imam solze v očeh, prav zares jih imam. Kajti tudi meni so se poplačala leta zaupanja, da delam prav, da sem vzdržala brez kančka potrditve od zunaj. Nihče mi je ni mogel dati, ker v Sloveniji ne poznam nikogar, ki otroka zavestno ne bi vpisal v srednjo šolo (jaz imam pa doktorat). Samo zaupanje v svoje srce in v njegovo pot sem imela. Vedela sem, da se Vesolje ni moglo zmotiti, da me uči, da nas vse skupaj vodi v sanje, ki jih še ne poznamo.

Iz srca imam samo eno željo. Vem, da vas je veliko, ki se najdete v tej zgodbi. Naslonite se nanjo. Lahko naredite po svoje, lahko svojim otrokom pomagate razviti krila izven sistema. Najdite svojo pot, življenje vam jo že kaže. Ni se treba bati. Naj vam bo naša izkušnja v oporo. Kajti v srce me bolijo otroci, katerih talent in iskrice se sistematično ubijajo in potem potrebujejo leta, da jih oživijo nazaj.

Rada vas imam, rada imam vse otroke in vse diamante tega sveta. Obožujem, ko vas vidim leteti. Nikoli ni prepozno.

PO 1 LETU … (NADALJEVANJE ZGODBE)

Življenje je včasih res kot vulkan in veliko sprememb se je zgodilo od prve objave zgodbe o grdem račku.

Najbolj pomembna je ta, da je moj sin, strastni ljubitelj raket, programiranja in vesoljski vizionar, objavil svojo prvo aplikacijo – SPACEFLIGHT SIMULATOR. Naredil je pravo simulacijo rakete, ki jo sestavite sami in, upoštevaje pravo vesoljsko matematiko in fiziko, odleti do Lune, Marsa in še kam, tam pristane in se vrne.

12 mesecev dela, po 12 ur na dan (na 9 let podlage učenja), je vložil vanjo …

… in kliknil tisti gumb. Vsi smo zadrževali dih.

Aplikacijo je objavil natanko 1 leto po tem, ko sem objavila zgodbico o SREDNJI ŠOLI, GRDEM RAČKU IN DRUŽINI LABODOV.

Nato je završelo in mladi in malo manj mladi po vsem svetu so obnoreli.

Povedali so mu, da je to ena najboljših aplikacij, igric s pametno vsebino in učnih orodij, ki so jih kdaj videli.

(Krhm, to sem jaz kot mama že vedela, a zdaj je sine dobil še potrditev, da ga nisem hvalila samo zato, ker sem njegova mama … ker mame menda pohvalijo vse in za vsako figo, tudi če je izdelek zanič, bodo vzdihovale, kako je lep 🙂

V prvem mesecu je SPACEFLIGHT SIMULATOR doživel POL MILIJONA DOWNLOADOV.

POL MILIJONA!

V enem mesecu!

Lahko greste na AppStore ali GooglePlay in jo snamete. Poskusite, ker je kar zahtevno. Jaz sem pa verjetno prva mama na Zemlji, ki je pristala na Marsu 🙂

Skratka, naše življenje se je obrnilo. Svojo prihodnost pa trenutno kreiramo v lepih in povezovalnih pogovorih, ki smo jih ustvarili v našem ljubečem domu.

dr. Špelca Morojna, avtorica in predavateljica

Špelca Morojna, Poslovna boginja

Projekt so podprli:

Teja Bandel Castro s.p., 
psihologinja in psihoterapevtka. Dela z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami in njihovimi družinami, ima izkušnje z delom z odraslimi osebami z duševnimi motnjami in drugimi zdravstvenimi težavami. Izvaja partnersko in družinsko terapijo ter sodeluje kot administratorka v Facebook skupini Sočutno partnerstvo.  
teja@addictiva.si 

Spletna trgovina Z OTROKI DOMA;
Jasmina Robnik Poličnik: mama, žena, raziskovalka vzgoje, sočutni varuh otrok, podjetnica, teologinja, kreator lepšega sveta… in lastnica podjetja Z otroki doma. Z otroki doma ponuja spletno trgovino in svetovanje na področju vzgoje in osebne rasti. Sledijo otrokovemu razvoju in iščejo ter izdelujejo kvalitetne in varne pripomočke za otroke in materiale montessori. Njihovo poslanstvo je spoštovanje do otrok in njihov zdrav psiho-fizični razvoj. 
https://www.zotrokidoma-shop.si/ 

Socuten.si;
Mama dveh šoloobveznih otrok, predavateljica, vodja starševskih skupin ter mentorica za osebno rast ter sočutno in avtentično vzgojo, Janja Urbančič s pomočjo spletnih seminarjev pomaga staršem, da se čedalje bolj zavedajo sebe, svojih preteklih zgodb, ki vplivajo na njihovo starševstvo, partnerstvo ter njihove odnose na splošno in jih na tak način začenjajo razreševati. Vodi Sočutno akademijo, v kateri več kot 700 staršev s pomočjo 25. strokovnjakov osebnostno raste in se medsebojno podpira. Je avtorica večih izdelkov za povezovanje in komunikacijo (plakat za učenje čustvene inteligence otrok ter partnerske in družinske igre s kartami). 
www.socuten.si

Inštitut Vita Bona;
Inštitut Vita Bona izvaja individualne, partnerske in družinske terapije po relacijskem modelu. Prizadeva si za zakonsko ureditev psihoterapije, ki bi morala biti dostopna vsem. S projektom Sočutno varstvo otrok uspešno izobražuje starše in strokovne delavce na področju rahločutne pedagogike, ki temelji na znanstvenih odkritjih razvoja možgan ter teorije navezanosti. Vodi fb skupino Sočutno partnerstvo, kjer strokovni moderatorji in psihoterapevti odgovarjajo na anonimno zastavljena vprašanja. 
https://www.druzinska-terapija.com/ 

Dr. Špelca Morojna;
je najprej ljubiteljica narave, potovanj in mama treh najstnikov. Nato je mednarodno priznana strokovnjakinja na področju razumevanja čustev, predavateljica in pisateljica, med drugim uspešnice POMAGAJTE NAJSTNIKOM (in drugim ljudem okoli sebe) IZRAZITI JEZO. Je avtorica metode “F.E.E.L. – 4 koraki za čutenje, zdravljenje in manifestacijo”, ustanoviteljica in vodja izobraževalnih programov F.E.E.L. ACADEMY in F.E.E.L. LEADERSHIP, njena vizija in poslanstvo pa je, da bi vsi ljudje na svetu živeli v zdravem in iskrenem odnosu do sebe in do drugih. 
https://www.poslovnaboginja.com/

Podporniki projekta Navdihnimo najstnike