Vsako leto, ko se številke na koledarju meseca avgusta prevesijo v drugo polovico nekako z veseljem odštevam do zadnjih koledarskih dni tega zadnjega poletnega meseca. (Otroci, ne bit hudi name 🙂 )

Zares obožujem jesen, vonj narave se spremeni, veter je drugačen, temperature prijaznejše. Zdi se mi, da se moj um nekoliko umiri, sprosti, zadiha.

Med poletjem imam neprestano občutek, da se mi nekam mudi, da marsikaj “moram” ipd. In vsako leto konec poletja nekako potegnem črto in pogledam kaj mi je uspelo v letošnjem poletju spremeniti na boljše. Tokrat bom svoje doživljanje tokratnega poletja delila z vami.

Čas zase
Letošnje leto sem še en del teorije spustila v prakso. Ljubezen do sebe sem povečala in si dovolila, da si vzamem čas zase. Enkrat tedensko grem športat in domov pridem prerojena. Čeprav od okolice dobivam mešane poglede, nekaj celo zelo velikih kritik sem prepričana, da sem s to odločitvijo naredila en velik korak naprej tako zase, kot tudi za svojo družino.

Reči ne
Drugi korak je deloma v povezavi s prvim. Naučila sem se, da lahko oziroma nujno moram kdaj reči NE delu in JA sebi. Potrjujem, da rek ki pravi, da bo delo že počakalo, še kako drži 🙂 . Še nikoli se ni nič naredilo namesto mene, sama pa po oddihu lažje in hitreje postorim vse, kar me počaka.

Novi mejniki v življenjih otrok
Največji mejnik, ki se je zgodil v letošnjem poletju je bil dan, ko je hčerka shodila. Zelo kmalu je namreč sama sedela, kobacala. Zelo, zelo kmalu je začela govoriti in kazati, da razume skoraj vse. Po plezališču, ki ga imamo doma je plezala, hodila pa ne. Ker pri prvem letu na sistematiki ni želela sama stati, sva bili konec avgusta naročeni na pregled in priznam, da me je že malenkost skrbelo. Je lažja, kot sin, razumem, da so si otroci različni, a shodila je potem pri 14 mesecih. Še sedaj se je ne morem nagledati, ker dejansko hodi povsem samostojno šele dober mesec dni. Ko imaš v mislih, da je to tvoj zadnji otrok je občutek še toliko lepši ❤ .

Sinhrona brat in sestra

Partnerski odnos
Poletje je en tak lep čas za najin odnos. V juliju praznujeva obletnico poroke, v avgustu pa obletnico, ko sva se zaljubila. Sicer tole avgustovsko počasi “spuščava”, ker sicer se ves čas bašemo s torticami, ampak vseeno pa v tem času dosti plujeva po spominih, ki naju še dodatno zbližujejo in spominjajo kako zelo sva hvaležna, da se učiva jadrati skupaj tudi med nevihtami.

Branje
Medtem, ko sem izpolnjevala prvo in drugo točko sem se poleg športanja odločila (glede na to, da me je v to vleklo srce), da še nekoliko več časa namenim meditaciji in branju knjig. Knjigi, ki sta zaznamovali letošnje poletje sta definitivno M. Ogorevc – Človek kam greš? in Dr. Peter A. Levine – Kako prebuditi tigra. Slednja me je sploh “sezula”, odprla povsem nov pogled na svoje telo, svoje misli in definitivno tudi izboljšala kvaliteto mojega življenja. Toplo jo priporočam vsem!

Naj knjigi poletja 2019 po izboru Mamine dlani

Sin pa je tisti, ki me iz dneva v dan preseneča s svojimi spretnostmi (zelo dobro riše), iznajdlivostjo, predvsem pa s samostojnostjo. Ne vem kam je šel čas, ko sem mu menjala pleničke, danes si sam postreže iz hladilnika, za seboj pospravi, mi pomaga pri kuhanju in pospravljanju.

Skratka oba odraščata extremno hitro in res sem vesela, da lahko skoraj ves svoj čas namenim temu, da ju samo opazujem, ljubkujem in rastem skupaj z njima. Definitivno sta moja največja učitelja.

Kaj pa je zaznamovalo tvoje poletje?

Na Facebooku mi že slediš? Kaj pa na instagramu?