Včasih se zgodi, da prejmem kakšno opazko v smislu, da na blogu idealiziram. Zavedam se, da so v vseh družinah izzivi. Tudi v naši so. Nekaj dni nazaj je med nama z možem divjala nevihta. Najprej je bila strela, potem kratek grom in nato nekaj ur tišine, ker sva si pustila prostor, da razmisliva kaj se je pri naju zgodilo. Ko sva si dovolila biti ranljiva en do drugega, ker sva bila odkrita in si poklonila čas za pogovor, sva stopila še stopničko višje, se objela še malo močneje in se zaljubila še nekoliko bolj.

Moj pogled na življenje je, da je v naših očeh bistvo vsega. Jaz kozarec vedno vidim napol poln, nikoli napol prazen. S tem si ustvarjam pozitiven svet. Ker vem, da je dandanes veliko žalostnih, težkih in izčrpljujočih novic, ki nas lahko celo prestrašijo, je smisel mojega pisanja v tem, da nas vse skupaj opozarjam, da je življenje lahko lepo, izpolnjujoče.

Prepričana sem v to, da je svet lahko lep. Verjamem v to, da JE lep. In za to kakšen je naš svet, ne more poskrbeti nihče. Vse to je na naših “ramenih”. Vse to je naša odgovornost. Kolikokrat si dovoliš, da osrečiš samo/ega sebe?

Smisel in vizija Mamine dlani ni ta, da starše med seboj spre, jih pošlje v boj kdo je boljši. Smisel življenja ni kdo ima lepše in boljše oblečene otroke in kdo gre na daljše in dražje počitnice. Smisel življenja za nas ni to kakšno je število naših prijateljev. Naš smisel in radost nista imeti vedno prav in biti (vedno) v središču pozornosti.

Smisel Mamine dlani je ta, da postane vaš varen pristan sredi poplave besedil na spletu. Smisel je, da se odklopite od vsakdana in se napolnite z energijo, optimizmom, voljo in močjo, da zmorete, da lahko poskrbite za svojo srečo.

Pomislite. Kdaj ste tekli v mamin objem? Takrat, kadar ste potrebovali biti slišani, videni, opaženi. Predvsem pa bit sprejeti točno takšni, kakršni ste.

In točno to želim, da začutite, ko priklikate v moj spletni kotiček. Da ste sprejeti točno takšni, kakršni ste. Da ste dobri starši in, da popolnosti ni. Je le stvar predstave, stvar dojemanja sveta.

In ne pozabite. Prijetni trenutki so zato, da se spočijemo in si dovolimo uživati. Težki trenutki so zato, da jih sprejmemo, se iz njih nekaj naučimo in zrastemo v še boljše osebnosti, partnerje in starše.

Objem,
Apolonija