Piše: Špelca Morojna, SPONZOR PROJEKTA NAVDIHNIMO NAJSTNIKE

Ko sem bila najstnica, sem rada govorila, da bom imela tri otroke, potem pa sem na to pozabila. Pred kratkim me je spomnil moj oče.
Takrat sem dojela, da so nam nekatere stvari preprosto položene v usodo. Moji otroci so zagotovo bili.

Zdajle vidim, da bluzim … in vam nočem bluzit. Bluzenja je vaše življenje že itak prepolno. Bom raje iskrena. In ne vem, kaj bo nastalo.

****

No, in zdajle sedim pred računalnikom in skušam napisati kaj pametnega o tem, kaj meni pomeni družina. Zdi se mi, da je že vse napisano in ne vem točno, kako naj ustvarim dodano vrednost na tako klasično vprašanje, ki mi ga je zastavila idejna sila projekta VZPODBUDIMO NAJSTNIKE, Apolonija.

Zato bom zadihala in za pomoč prosila svoje telo.

Začutim bolečino. To je prvo, kar začutim. Solze in žalost. Tolikokrat je družina vir gromozanske žalosti in težko ozdravljivih bolečin. Zdi se, kot da je v družinah vse dovoljeno. Da kričimo, se prepiramo, smo nasilni, loputamo z vrati, žalimo, smo užaljeni, se ne pogovarjamo, se izpihamo, pričakujemo nemogoče, zahtevamo, da je nekdo takšen in takšen, prisilimo, se vtikujemo v privatnost, kaj ukrademo, se varamo, skušamo iz nekoga narediti nekaj, kar ni, ne sprejemamo, si nagajamo in si povzročamo toliko bolečin.

Moja primarna družina je obkljukala veliko zgoraj naštetih kategorij. Ne čisto vseh, ampak veliko.
Zato je bila moja samopodoba na dnu. Begalo me je in izčrpavalo. Vedela sem, da sem sposobna, da imam velike talente, a počutila sem se kot drevo, ki ga vsakič, ko zraste nad višino 20 cm, nekdo pokosi, poseka ali pohodi.

Neizmerno sem si želela, da bi v svoji novi družini, ki sem jo ustvarjala, živela harmonijo in mir. Tako zelo, da sem na oltar postavila angela HARMONIJA in ob njem vsakič predano zagotovila, da bom naredila vse, da to dosežem. 
Moram najti ključ, sem si govorila. Obstaja pot. Mora biti mogoče, da ustvarim harmonijo.

****

Vedela sem tudi, da ne živim svojega poslanstva. Klicale so me energije, delo z njimi, želela sem preseči materialne omejitve, ki lahko tako zelo bolijo. Zato sem se vpisala v šolanje za energetsko zdravilstvo Barbara Brennan in v 6 letih razumela, kaj se mi je dogajalo.
Pa ne samo razumela. Globoko občutila, odčutila in ozdravila.
Mislila sem, da se šolam za zdravilko in terapevtko, a sem v resnici zdravila sebe.

Ugotovila sem, da ni nič narobe z menoj. Da sem strastna, močna ženska, polna energije, ki si ne pusti ukazovati, se stlačiti v škatlico in ki ne dovoli, da ji še kdo kdaj reče, kar mi je rekel eden od mojih fantov: “Ti ne veš, kje je tvoje mesto. To je za štedilnikom.”

V tem času sem dojela tudi, da če želim v družini živeti harmonijo, se moram odpovedati ljudem, ki ne želijo napredovati. Najtežje je bilo odpovedati se zakonu, še posebej, ker sem bila odvisna od odnosov. 6 let sem zdravila odvisnost, in še nadaljnih 6 let spuščala in žalovala. Še vedno me kdaj obišče gostja žalost.

****

A ko sem preživela ta korak in z njim temno noč duše, se je pričelo v moji družini kazati sonce. Otroci so bili vedno bolj zadovoljni in mirni, saj so končno imeli dom, kjer je bila varnost, spoštovanje, ljubezen, mir in podpora.
Posvetila sem se njim. Z največjo ljubeznijo, kar je premorem. To ne pomeni, da sem pozabila nase ampak da se zavedam, kje je moje mesto 🙂 ob otrocih, ko so ti še majhni. 


Učijo se z vzgledom, zato vem, da če sem samozavestna, bodo samozavestni oni.

Če sem si všeč, ko se pogledam v ogledalo, bodo tako razmišljali tudi oni.

Če ves čas dajem sporočilo, da imamo dovolj denarja, jih ne bo strah pomanjkanja.

Če delam svobodno delo svojega srca, bo njim normalno, da najdejo delo svojega srca.

Če izražam, kar čutim, bodo naravno izražali tudi oni.

Če v konfliktu izrazim, kar boli mene, jih ne obremenim z obtožbo, ampak jih naučim, kako odgovorno imeti svoja čustva. 

Če izrazim, kaj me boli ali kaj me je prizadelo, kaj me muči ali skrbi, ne bodo mojih težav prevzemali na svoja ramena, ker vedo, da zmorem z njimi.

Vedo, da sem jaz odrasla in oni otroci.

Vedo, da morajo prevzeti odgovornosti, primerne za svoja leta.

Vedo, da pri nas ni muljenja ali zamer. Je pogovor in izražanje.

****

Ne vedo, kako je imeti toplega, predanega očeta. Žal tega nisem znala. To bo verjetno kamenček v mozaik, ki ga bodo dodali oni, ko bo njihov čas.

To je moja družina.

Neizmerno se imamo radi. Smo zelo povezani. Prijatelji mojih otrok pravijo, da sem mama – legenda. Ne vem, če mi kakšno priznanje pomeni več.

****

Pa še nekaj. Ker vem, po tolikih letih učenja in dela pač vem, kako doseči harmonijo namesto konfliktov in ker vem, kako se lotiti konfliktov, sem se temu posvetila do konca življenja. To je F.E.E.L. – 4 koraki za čutenje, zdravljenje in manifestacijo.

F.E.E.L. je moj četrti otrok. Vsi štirje bodo svetovno uspešni 🙂 a ostali v srcu zdravo ponižni, spoštljivi in povezani ljudje.

Ponosna sem na to!

dr. Špelca Morojna, avtorica in predavateljica

Gospa Špelca je tudi moja predavateljica in ob njej vedno ostanem odprtih ust! Več o njej najdete tu! ❤

Mene pa lahko sledite tudi na Facebooku ali Instagramu . Vesela bom vaše družbe, predvsem pa topline, ki jo v svoj dom lahko vnesete s pomočjo mojih objav in čudovitih ljudi, ki pomagajo pri soustvarjanju ❤