Pomladni meseci, ko moja mamica praznuje svoj rojstni dan so že za nami in končno sem našla nekaj časa tudi za to, da vam pokažem, kaj smo ji vsi skupaj pripravili tokrat.

Pri darilih je moja filozofija precej “staromodna”, saj pri njej ne sledim sodobnim nakupovalnim, marketinškim trendom, pač pa gledam na darila z druge strani.

Meni osebno največ pomeni tisto, v kar je vloženo srce. Zato si tudi sama res vzamem čas za razmislek s čim lahko obdarovancu zares polepšam dan in vdihnem tisti poseben občutek ljubljenosti in sprejetosti.

Vsi tisti, ki poznate knjigo 5 jezikov ljubezni veste, da je eden izmed njih tudi podarjeni čas. Ta je meni izredno pri srcu in, če bi se mogla opredeliti bi rekla, da je to moj glavni jezik ljubezni.

Tako sem tudi letošnje leto kar nekaj časa pred rojstnim dnem moje mamice razmišljala kaj bi ji lahko podarila ob njenem prazniku. Odločila sem se, da ji izdelamo “domačo” čokolado, milo, čestitko ter naberemo šopek travniških rožic.

Ko sem bila še majhna deklica mi je vedno, kadar sem ji kaj kupila dejala “dovolj bi bilo, če bi mi na travi odtrgala eno cvetlico”. Tega se držim še danes in včasih, kadar se napotimo peš proti njej kar po poti odtrgam kakšno lepo rožico, ki jo kasneje lahko položi v vazo. Vidim, da tudi starejši sin že dobro stopiclja po mojih stopinjah. Največkrat namreč tudi sama prejmem rožice, kadar smo na sprehodu. Hčerka pa mi vedno jasno nakaže, da želi, da jo tudi jaz odtrgam njej 🙂 .

Doma sem stopila 3 navadne, mlečne čokolade (lahko uporabite tudi temno čokolado) in jo vlila v ozek pekač, ki sem ga predhodno obložila s peki papirjem. Nekaj dni pred tem sem na soncu posušila 3 pesti malin, jih suhe natrgala in posula po stopljeni čokoladi v modelu. Pustila sem, da se je čokolada ohladila in dobro strdila. Potem sem ji iz kartona naredila “podstavek” in zavila v celofan.

Pripravili smo ji tudi glicerinsko milo z dodatkom za normalno kožo, dodano barvo in eteričnim oljem sivke. Tako dobro mi je uspelo, da je še naslednji dan, ko darila ni bilo več doma vse stanovanje dišalo po sivki 🙂 .

Narisala sem ji tudi preprosto čestitko, kamor smo ji zapisali voščilo iz srca. Sin ji je narisal risbico.

Za piko na i pa smo se od doma odpravili nekoliko prej zato, da smo nabrali šopek travniških cvetlic. Ne samo, da so ji slednje takoj padle v oči, tudi energija, ki so jo prinesle s seboj je bila najbrž nekaj posebnega, saj smo se med nabiranjem zares zabavali, mislili na to, da jo bomo s tem šopkom osrečili in pokazali, da jo imamo radi.

Priprava darila je bila res lep družinski dogodek! Kolikokrat se pa vi odpravite na travnik po cvetlice?

Na Facebooku mi že slediš? Všečkaj Mamino dlan!

Darilo za mamico