Mesec dni nazaj sem z vami delila objavo, kjer sem vam predala moj pogled na bratsko sestrski odnos in pokazala kako lahko sodelujejo tudi čisto majhni otroci z različnimi spretnostmi. Najina dva zakladka sta tako ustvarila čudovit izdelek, ki ponosno visi med našimi družinskimi slikami v dnevni sobi ❤ .

Izdelek 11 mesečnega in tri leta in pol starega otroka

Ker pa Mamina dlan sodeluje z otroško psihologinjo, pa sem jo prosila, da nam spiše nekaj o tem, kaj nam otroci sporočajo s svojimi risbami. Spisala mi je tole:

Predvsem otroci, pa tudi mladostniki in nekateri odrasli veliko lažje izražajo svoja čustva in svoje nezavedne vsebine preko različnih ustvarjalnih medijev – risba je ena od njih. Iz risbe lahko razberemo marsikatero vsebino, ki je povezana z otrokom, ogromno pa nam pove tudi o čustvenem doživljanju otroka. Za vas sem zbrala nekaj pokazateljev, ki v otroški risbi lahko kažejo na čustvo jeze ter težnje po agresivnosti; občutke tesnobnosti in depresivnosti; in pa znake, ki lahko kažejo na zlorabo otroka.


Kot prvo je pomembna vsebina risbe, zato kar povprašajte otroka, naj vam pove zgodbo o narisani risbi. Če otrok sebe nariše kot žrtev v življenjsko ogrožujoči situaciji ali če sebe nariše kot močnega, agresivnega ali ustrahovalnega, obstaja velika verjetnost, da otrok doživlja stiske, ki lahko vodijo v depresivnost, tesnobnost ali v agresijo. Če stiske trajajo že dlje časa, se verjetnost za slabši izid povečuje.


Na depresivno razpoloženje kažejo tudi slike, ki vsebujejo zelo malo barv, je na njih veliko praznega prostora, kjer je risba narisana na dnu papirja in je majhna ter nizek trud, vložen v risanje. Rahle črte lahko poleg depresivnosti kažejo še na občutke tesnobnosti in negotovosti. Pretirana natančnost po
drugi strani kaže bolj na občutke negotovosti. Če otrok nariše osebo (lahko ga tudi prosimo, naj jo nariše), potem na negotovost, tesnobnost in potencialno depresivnost kažejo še: pobarvan (senčen) celoten obraz, če obraz nima ust ali nosa, če oseba sedi, če ima proporcionalno glede na druge dele
telesa premajhen trup, če je figura brez rok oz. nog ali ima odrezane prste in roke brez prstov oz. če je katerikoli drug del telesa kakorkoli popačen.


Na težnje po agresivnosti pa kažejo naslednji znaki: močne, poudarjene črte, impulzivno risanje, odprta usta na obrazu z narisanimi zobmi, izrazito dolgi prsti ali preveč prstov na rokah (in nogah), dlani, narisane kot rokavice z enim prstom pri človeških figurah, poudarjene mišice in preveliki liki
Na morebitno zlorabo pa lahko kaže senčeno ali počečkano telo, majhna človeška figura ali figura narisana v zgornjem levem kotu risalne pole, narisan predolg vrat na človeški figuri, narisane genitalije, noge, narisane tesno skupaj ali prekrižane noge, izpuščanje spodnjega dela telesa ali nog,
majhna glava, otrok se nariše kot mlajšega ali starejšega od svojih realnih let ali slečena figura.

Noben od teh kriterijev sam po sebi ne pokaže nujno na prisotnost določenih stisk pri otroku, več kot pa jih je prisotnih, večja možnost je, da otrok ima težave na psihosocialnem področju. Določeni znaki so tudi popolnoma običajni za določena razvojna obdobja ali so znak otrokove ustvarjalnosti.
Dokončno mnenje, ali otrok doživlja frustracije oz. zlorabo in v kakšni obliki, lahko poda le poglobljen psihološki pregled.


VIRI:
Slovar pomenov čustvenih znakov v projekcijskih risbah, Barbara Žemva
Agression and depression assessed through art, Rawley Silver

Zapisala: Teja Bandel Castro
psihologinja in psihoterapevtka. Dela z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami in njihovimi družinami v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, ima pa tudi izkušnje z delom z odraslimi osebami z duševnimi motnjami in drugimi zdravstvenimi težavami. Izven svojega rednega dela izvaja partnersko in družinsko terapijo ter sodeluje kot administratorka v Facebook skupini Sočutno partnerstvo. Najdete jo na www.addictiva.si, na email naslovu teja@addictiva.si in na tel. št. 031 013 613.