Bil je hladen, novembrski dan, ko sem pod srcem še nosila povsem malo, mini deklico, za katero še nisem vedela spola. Ker se je bližal možev rojstni dan, sem na pregledu ginekologa prosila, če bi lahko določil spol. Odkrito priznam, da nama je bilo za to popolnoma vseeno, a sem imela še teden dni preden mi je nosečniški test potrdil nosečnost tako jasen uvid, da nosim deklico, da bi težko verjela kakršnemu koli drugemu odgovoru (to o uvidu vam zaupam v objavi, ko bo moja punčka praznovala prvi rojstni dan – zelo kmaluuu!).

Ker nisva šla na merjenje nuhalne svetline (tukaj vem, da izstopava od večine staršev, a se zato nimava za nič bolj ali manj odgovorna starša!), sem poizkusila svojo srečo na rednem ginekološkem pregledu. Izbrani ginekolog je najprej neprepričano dejal, da pod srcem nosim deklico, a ko mi je pokazal slikico na zaslonu sem bila prepričana, da so bili moji občutki pravi, zato sem se po poti domov oglasila še v trgovini z oblačili in možu ter sinu pripravila darilno škatlo, noter pa roza body. Oba sta bila zelo vesela, mož pa je kmalu postal zaskrbljen…

… prepričana sem bila, da bodo prišle na dan fore s “puško, ko bo iskala fanta” ipd. … ampak neeeeee! Prva stvar na katero je moj mož pomislil, ko je izvedel, da bo postal očka deklici, je bila MENSTRUACIJA! 😀

Kaj za hudiča ga je privedlo do te misli ne vem, spomnim pa se, kako sva ves večer debatirala o tem, kako bo potrebno kupovat DOBRE vložke, kako ji bomo kupili ustrezno spodnje perilo, ko bodo začele rasti dojke ipd. Skratka, zaščitniški bo tale očka v najstniških letih do naše princese 🙂 . In tale skrb, ki jo je pokazal, priznam, me precej boža po mojem srčku ❤

In še preden se je rodila, se je začelo. Zbiral je oblekice, bodyje, majčke. Dedec kot je, je pred blagajno stal s kupom roza, violičnih in ostalih tipičnih punčkastih oblačil. Pogled nanj je bil precej zanimiv, saj pred leti, ko sva se vselila skupaj ni želel kupiti niti wc papirja, ker mu je bilo nerodno tako, da sem pri naju doma dolga leta “srala” samo jaz 😀 .

Ko zdaj vidim kako s ponosom ji nadene pentljico, mi večkrat stopijo solze v oči. Zares lepo in navdihujoče je opazovati takšnega očeta. Ampaaaak…

Kaj ko se vsi ti trakci tako hitro izgubijoooo. Pred dnevi sem se lotila pospravljanja omare z oblekami in našla celotno trenutno zalogo. Medtem, ko sem razmišljala kako jih pospraviti tako, da bodo lahko dostopni in na pregled, sem se odločila, da v Tediju kupim kljukice, ki mi jih je mož zavrtal na notrajo stranico omare, jaz sem nanje obesila kar leseno dekorativno palico, nanjo pa obesila trakce. Nič ne motijo, so takoj pri roki in še več jih uporabljamo. Zakon, ane?

Pospravljeni trakci / Headband in the wardrobe

Tole pa so grizala, ki sem jih za hčerko izdelala še pred njenim rojstvom ❤

Na Facebook strani Mamina dlan mi že slediš?