Se tudi vi že teden dni pred rojstnodnevno zabavo sprašujete kaj kupiti otrokom za rojstni dan? Vsi vemo, da je v vsej poplavi igrač res težko razlikovati med “dobrimi in slabimi”, predvsem v smislu, da po določenem času ne obležijo nekje v skritem kotičku sobe. Meni osebno je izjemnega pomena to, da se otrok iz igrače nekaj nauči in hkrati tudi razvija svoje male možgančke.

Tisti, ki me redno spremljate verjamem, da ste jo že malo pogrešali. Naša Teja Bandel Castro je tokrat na omenjeno temo spisala tole:

V poplavi ponudbe igrač je težko izbirati med “pravimi”. Ponavadi imamo med “pravimi” v mislih predvsem take, ki spodbujajo otrokove miselne sposobnosti, ki jih bo lahko s pridom uporabil v šoli in kasneje v življenju. Kot boste spoznali v nadaljevanju, pa niso pomembne le igrače, ki spodbujajo otrokov intelekt, ampak tudi njegovo gibanje, obvladovanje vedenja in čustev ter druge medosebne spretnosti.


V prvih mesecih sta najbolj pomembna otrokova “igrača” njegovo telo in njegovi starši oz. skrbniki. Starš s spodbujanjem komunikacije, vokalizacije, handlinga, božanjem, dotikom, masažo, premikanjem delov telesa dojenčka v največji meri spodbuja vsa področja dojenčkovega razvoja. Novorojenčka tudi najbolj vidno privlačijo vzorci v obliki človeškega obraza – ki vsebujejo ravno prav kontrasta, kompleksnosti in ukrivljenosti. Do drugega
meseca namreč dojenček vidi zelo nejasno in le nekaj deset centimetrov daleč. Zanimajo ga tudi predmeti, ki se premikajo. Ko otrok na neki točki ugotovi, da ima telo, ga tudi začne raziskovati predvsem preko gibanja.


Šele po tretjem mesecu začnejo zoreti namenski gibi rok in takrat je pravi čas, da otroku v njegovi bližini namestimo igrače, ki bingljajo, ali ležijo nekje v njegovi bližini, da jih poskuša doseči. Pri tem ga opazujemo, katere igrače so mu najbolj zanimive, in mu večkrat te tudi ponudimo. Dobro pa jih je tudi menjati oz. mu ponujati druge, ker se lahko poznanih naveliča. Nasploh je smiselno dojenčku, malčku oz. otroku ponujati tiste igrače, ki ga
privlačijo, in mu ne vsiljevati nečesa, kar pa mi mislimo, da bi mu moralo biti všeč oz. kar bi bilo “dobro” za njegov razvoj. Otrokom omogočimo igranje tudi s predmeti iz vsakdanjega življenja, če se za njih zanimajo. Tako skozi igro spozna delovanje predmetov in se nauči rokovanja z njimi, kar bo lahko uporabil kasneje v življenju.


Okrog šestega meseca postanejo dojenčki še bolj dovzetni za okolico, in takrat spodbujamo njihove kognitivne sposobnosti in zmožnosti obvladovanja čustev in vedenja na način, da se igramo z njim skrivalnice (lahko igrače, ali pa starš in otrok medsebojno), pojemo zanimive
pesmi z rimami, uvajamo igre s posnemanjem, igre s prsti rok in se čim več pogovarjamo, poimenujemo predmete, sprašujemo, opisujemo otrokova dejanja, način igranja ipd. Vedno upoštevajmo otrokove dejanske sposobnosti in zanimanja, kajti vsak otrok ima svoj tempo razvoja na različnih področjih. Kasneje lahko vse te igre nadgradite z bolj zahtevnimi, dodate pa pripovedovanje zgodb, skupno ustvarjanje, igre sortiranja, sestavljanke, pomoč pri gospodinjskih opravilih, igre s kartami in družabne igre.

Pa si poglejmo še priporočila za posamezne skupine igrač, ki jih otrok lahko koristno uporablja od prvega leta naprej. Skupine igrač, ki se jih priporoča za spodbujanje gibalnega razvoja, so žoge različnih velikosti, obroči, poganjalci, tricikli, kolesa, rolerji, drsalke, smučke, kolebnice, gumitvist itn., skratka vse, kar spodbuja gibanje. Izjemno se priporoča gibanje po različnih terenih, plezanje, lovljenje in vzdrževanje ravnotežja, plesanje z različnimi tempi, tek, skakanje in še vse ostale vrste gibanja. Kocke so zelo uporabne za vse vrste konstrukcijske igre, lahko pa jih uporabijo tudi v druge namene. Vse vrste punčk, dojenčkov, plišastih živali, lutk in predmetov, opreme, kot npr. majhno pohištvo, vozički, avti in druga vozila spodbujajo domišljijsko igro.

Za simbolno igro otroci ne potrebujejo izdelanih oz. strukturiranih igrač, ampak je včasih dovolj že kos lesa, plastike, ali pa uporabijo določeno igračo v čisto druge namene. Družabne igre in igre s pravili se otroci začnejo igrati
nazadnje, in se jim spet omogoči tiste npr. družabne igre, ki jih bolj zanimajo. Ostale igre s pravili pa si lahko tudi sproti snujejo. Več o različnih oblikah igre pa si lahko preberete v enem od preteklih prispevkov: OTROŠKI IGRI SKOZI OČI OTROŠKE PSIHOLOGINJE.


Pa še ena zanimivost:
V zadnjih letih oz. desetletjih so postale popularne t.i. edukativne igrače, ki naj bi spodbujale otrokov kognitivni, pa tudi ostala področja razvoja. Nekatere ugotovitve pa kažejo, da so te igrače imele največji učinek, če so se skupaj z otrokom igrali njegovi starši oz. druge odrasle osebe. Večji učinek teh igrač naj bi bil tudi pri otrocih ki so imeli že v osnovi višje intelektualne sposobnosti.


Za zaključek bi rada poudarila pomembnost starševega sodelovanja pri otrokovi igri. Starš nudi otroku spodbudo, da razvija spretnosti, ki jih še ni dosegel, hkrati pa se med njima krepijo stik, sodelovanje, povezanost, izmenjava čustev in drugih doživetij preko sproščenosti in humorja, pa tudi konfliktnih situacij. Kljub temu pa je za otroka dobro, da ima tekom dneva tudi nekaj časa za individualno igro ali pa popolnoma nestrukturiran čas (dolgčas), saj ga tudi ta spodbuja k ustvarjalnosti in iznajdljivosti.

Viri:
YouTube posnetek: Kakšne igrače so primerne za otroke od prvega do petega leta
(https://www.youtube.com/watch?v=qOqRRKmyEp4)
Developmental Psychology (Childhood and Adolescence), avtorja David R. Schaffer in
Katherine Kipp
Priročnik: Enhancing and Practicing Executive Function Skills with Children from Infancy to
Adolescence, Harvard University

Teja Bandel Castro, psihologinja in psihoterapevtka

Sem Teja Bandel Castro, psihologinja in psihoterapevtka. Delam z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami in njihovimi družinami v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, imam pa tudi izkušnje z delom z odraslimi osebami z duševnimi motnjami in drugimi zdravstvenimi težavami. Izven svojega rednega dela izvajam partnersko in družinsko terapijo ter sodelujem kot administratorka v Facebook skupini Sočutno partnerstvo. Najdete me na www.addictiva.si, na email naslovu teja@addictiva.si in na tel. št. 031 013 613.

Mamini dlani lahko sledite tudi na Facebooku – MAMINA DLAN!