Leto dni nazaj sem pisala o tem, kako poskrbimo za okraševanje naše novoletne jelke. Tudi letošnje leto smo jo postavljali že prvi teden v decembru in ob naših posebnih novoletnih okraskih obujali sladke spomine. Predvsem midva z možem. Leto 2014 je bilo za naju zelo posebno leto, saj sva skočila v zakonski jarem. Še danes se spomnim kako zelo težko sem se poslovila od tistega leta. To je bilo prvo leto, ki mi bo zares do konca življenja ostalo v najlepšem spominu!

Konec tistega leta sem vedela, da želim imeti posebno novoletno jelko. Zato sva takrat prodala majhno, zeleno drevesce in kupila veliiiko, belo “drevo”, ki sem ga okrasila s slikicami iz poroke. Za “bunkice sem uporabila reciklirane škatlice od perlic.

Že leto dni kasneje je svoj prvi praznični december z nama praznoval najin sinek. Še leto dni kasneje pa se je velike, bele novoletne jelke zelo bal, zato sva veliko, belo jelko prodala in nakupila novo, majhno, zeleno novoletno jelko, na katero sva pripela tudi njegovo sliko, pripeto v medaljon. Na Aliexpressu sem takrat zasledila božične kapice za nekaj centov in naročila za vsakega od nas po eno. Nisva vedela, da se bo to “novoletno fotkanje” spremenilo v našo, družinsko tradicijo.

Vsako leto decembra namreč en dan “rezerviramo” za domače, amatersko fotografiranje z božičnimi kapicami. Na spletu sem kupila lesene izreze, na katere fotografije tudi fiksiram. Lansko leto smo tako na novoletno jelko obesili tudi slikico iz ultrazvoka naše male princeske. Ko smo tokrat odprli škatlo z novoletnimi okraski, so se mi v oči prikradle solze sreče in zaigralo je srce. Spomnila sem se prečudovite nosečnosti, hkrati pa sem spet z grenkim priokusom spoznala kako hitro gre čas! Nenormalna razlika je med fantkom na lanski in letošnji “bunkici”.

Zvečer, ko najina otroka ležeta k počitku, pa si z možem vzameva čas zase. Tako sva se nekega večera te dni stikala na kavču in opazovala migetajoče lučke na jelki, ki so ostale prižgane s strani našega malega upravljalca novoletnih luči. Glede na to, da si je on želel velike smrekice, jaz pa bele, sem ga povprašala kaj bova z novoletno smrekico kasneje, ko bosta otroka večja. Med nama je postala “zgovorna tišina”, ki jo zares obožujem. Samo s pogledom sva si odgovorila. Res je, da imava rada belo, novoletno jelko, ki s svojo višino v stanovanje vnese tudi razkošje in bogastvo. A prazničen, razkošen in bogat dom ustvarjajo ljubezen, povezovanje in zaupanje med vsemi člani družine. Strinjala sva se, da bo to novoletno drevesce z nama prav do najinega zadnjega božičnega večera. Glede na to, da ga čaka še dolga doba upava, da se bo dobro držalo.

Vznemerljiv je občutek, ko pomisliva, da bova čez 20, 30, 40 let, ko bova že starša s kilometrino in zagotovo tudi babica in dedek na tisti mrzel decembrski dan, mogoče celo v domu za ostarele postavljala novoletno drevesce, nanj pa obešala vsakoletne fotografije najinih otrok! Ob misli na ta dogodek mi je pri srcu toplo, hkrati pa se zavem minljivosti trenutkov in želim užiti prav vsak trenutek otroštva najinih otrok in najine mladosti.

Imejte se radi in nosite božično razkošje v vaših srcih skozi celo leto!

Novoletni okraski
Lansko leto skrita v toplem trebuščku, tokrat pa raziskuje svoj prvi, praznični december!