Že od samega začetka, odkar lahko klikate po Mamini dlani, se mi je po glavi podilo nešteto zamisli, kako bi sčasoma postala še boljša, še pristnejša, predvsem pa še bolj strokovna na svojem področju. Dejstvo je, da sama ne znam vsega. Zato pa se zadnji dve leti vrtim v krogu čudovitih ljudi. Med drugim sem spoznala tudi psihologinjo in psihoterapevtko, ki mi je stopila na pot ravno ob pravem času. Odslej bo samo za vas, ob vseh člankih, kjer boste našli ideje za ustvarjanje in igro z otroci pripisala, za katero starostno obdobje je določena dejavnost primerna. Tako boste imeli strokovno oceno, še vedno pa velja, da je vsak otrok individuum zase. Za začetek sem jo prosila, da nam spiše nekaj o otroški igri:

Otroško igro so začeli bolj sistematično raziskovati šele po drugi svetovni vojni. Pred tem je veljalo splošno mnenje tudi pri večini strokovnjakov s tega področja, da je otroška igra izguba časa. Z večjim poudarkom na opazovanje otrok med igro so ugotovili, da igra daje posredne informacije o tem, v kateri fazi razvoja je otrok. Igra omogoča tudi vadbo in utrjevanje novih spretnosti in sposobnosti.

Prva oblika igre se imenuje čutilno-gibalna in pomeni, da se dojenček igra s svojim telesom, nato premika predmete in nazadnje uporablja predmete v skladu z njihovo funkcijo (npr. pritiska gumbe na telefonu), kar doseže okrog prvega leta starosti.

Verjetno največji preboj v igralni aktivnosti je pojav simbolne igre pri starosti okoli enega leta. Na začetku je igra, ki vsebuje elemente pretvarjanja, zelo enostavna, kot npr. pretvarjanje otroka, da spi, pije, je. Otrok si lahko predstavlja nekaj iz stvarnega ali domišljijskega sveta. Po letu in pol pa je malček že zmožen izvajati bolj kompleksno simbolno igro, ki je sestavljena iz več faz v smiselnem vrstnem redu. Zmožni so tudi posnemanja drug drugega in počasi tudi sodelovanja z drugimi z namenom doseganja ciljev.

Okrog drugega leta lahko vidimo poln razmah simbolne igre, kar nam pove, da ima malček miselne predstave predmetov in dejavnosti – tudi od drugih oseb. Predmete pričnejo uporabljati tudi v drugih funkcijah – npr. kocka postane avto. Šele po drugem letu se pogosteje pojavlja simbolna socialna igra, ki je najkompleksnejša dejavnost predšolskega otroka. Otrok določa namišljene vloge sebe in drugih, scenarije, ki pa jih med igro lahko tudi spreminja. Vendar šele po tretjem letu narašča zanimanje za vrstnike in sodelovalno igro z njimi.     

Visok delež igre predšolskih otrok predstavlja tudi konstrukcijska igra (sestavljanje npr. kock), v kateri otrok uri svoje sposobnosti načrtovanja. Že v predšolskem obdobju pa se pojavi tudi igra s pravili, ki od otroka zahteva prepoznavanje, sprejemanje in podrejanje vnaprej postavljenim pravilom.

Torej, zakaj je otroška igra koristna? Na intelektualnem nivoju igra omogoča uporabo jezika za komunikacijo in uporabo uma za fantaziranje, načrtovanje strategij in reševanje problemov. Otroci, ki se pogosto igrajo na simbolen način, dosegajo višje rezultate na določenih preizkusih, ki merijo miselni razvoj, jezikovne spretnosti in ustvarjalnost. Simbolna igra tudi spodbuja socialni in čustveni razvoj, saj otrok uporablja različne družbene vloge, koordinira njihove aktivnosti, rešuje nastale konflikte, se pripravlja na vlogo starejšega otroka, mladostnika ali odraslega, omogoča otroku, da izraža občutke in čustva, ki ga mučijo ter da rešuje čustvene konflikte.

Starši in ostali odrasli lahko pri otrokovi simbolni igri sodelujemo tako, da mu omogočamo varno okolje za izražanje čustev in da mu sledimo v njegovi igri. Priporočeno je občasno spodbujanje igranja na višjem in bolj kompleksnem nivoju, kot ga trenutno zmore otrok, saj se na ta način lahko hitreje uči oz. razvija (če je seveda že dovolj zrel). Težavnost igre ali dejavnosti naj bo za največ 15 % višja od tiste, ki jo zmore otrok sam.

Teja212Sem Teja Bandel Castro, psihologinja in psihoterapevtka. Delam z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami in njihovimi družinami v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, imam pa tudi izkušnje z delom z odraslimi osebami z duševnimi motnjami in drugimi zdravstvenimi težavami. Izven svojega rednega dela izvajam partnersko in družinsko terapijo ter sodelujem kot administratorka v Facebook skupini Sočutno partnerstvo. Najdete me na www.addictiva.si, na email naslovu teja@addictiva.si in na tel. št. 031 013 613.