Vsem mamicam po duši in srcu… Vsem mamicam, ki žal ne morete objeti svojih otrok in vsem čudovitim ženskam, ki si mamice želite postati… Najprej želim čaroben materinski dan z enodnevno zamudo. A toliko bolj iz srca.

Nekaj dni pred materinskim dnevom sem premlevala česa bi se s sinom lotila. Ni skrivnost, da možu večkrat pripraviva kakšno ustvarjalno presenečenje, s čimer ga spomniva kako pomemben nama je. Kljub temu, da sem z vami želela deliti kakšno idejo za prihajajoči materinski dan in kakšnemu očku olajšati zadevo, sem se odločila zaupati svoji strani in očkom, saj sem prepričana, da zvesti bralci zagotovo veste, da na blogu najdete že kar nekaj zanimivih bolj in manj enostavnih idej, s katerimi lahko mamicam, očkom, babicam, dedkom ali komurkoli polepšate dan tako, da jim poklonite nekaj, kar prihaja iz našega srca. Če vse to dokončajo male, spretne rokice, pa je še toliko dragocenejše.

Moje zaupanje se je tudi tokrat izkazalo za pravilnega. Ko sem danes odprla računalnik sem opazila, da ste kar pridno brskali po strani. Največ si vas jih je ogledalo članek –> Domača masa za odtise

Ne vem, ali je bil med njimi tudi mož (zaradi vse vzhičenosti ga nisem utegnila vprašati 🙂 ), ampak sta mi s sinom podarila čudovito darilo, ki me je spravilo v solze v trenutku. Namreč…

Moja druga nosečnost je res čudovita. Glede na prvo, ki mi je prinesla ogromno težav, dvakrat sem bila vmes celo hospitalizirana, je le-ta res pravljična. Kljub temu, da se večkrat počutim slabo, ker nimam toliko časa za pogovor s trebuščkom, kot sem ga imela v prvo, se poizkušam res čimbolj posvečat našemu detetu v trebuščku, ki se ga že tako neznansko veselimo! Poleg tega, da sem zadnje tedne že precej okrogla (zgleda, da v začetku 8 meseca trebušček res extremno hitro vzhaja!), mi primanjkuje energije in vsak dan godrnjam in se pritožujem nad tem, da ne morem več človeško sedeti na tleh pri sinu, se igrati, ga nositi tako, kot bi želela. Naš mali sonček v trebuhu svojo nogo nekajkrat dnevno za xy ur namreč tišči točno na desni strani reber, vedno jo lahko tudi tipam. No, občutim jo že prav boleče, tako, da dvoma o tem, da je nebi mogla zatipati niti ni. Kakorkoli… Sem utrujena, okorna in plan o porodu se mi nikakor ni iztekal tako, kot sem si to zamislila. Ker je moja edina želja, da bi od konca poroda do časa, ko bi zapustila porodnišnico lahko bivala z mojima dvema ❤ ❤ , sem bila precej žalostna, ko sem pričela dobivati odgovore z različnih porodnišnic, da to pri njih ni mogoče, ali pa, da je mogoče, a bi za to mogli odšteti visoke vsote denarja. Počasi se mi je temnilo, postajala sem žalostna. Ne gre namreč za to, da nebi zaupala možu ali sinu. Vem, da bi se skupaj res odlično imela, da bi jima čas hitreje minil in, da sinu nebi manjkalo nič. A sama na družino gledam nekoliko drugače, kar je pripomoglo tudi k burnemu odzivu širše okolice, kjer sem bila tudi na javnem omrežju pošteno obglodana zaradi svoje želje. Priznam, da me govorice ne zadanejo, tudi tokrat me niso, so mi pa odvzele velik del energije, ki jo drugače delim samo s svojo družino…

Ko sem bila že popolnoma obupana in žalostna, pod stresom in sem razmišljala kako bom brez njiju, pa me sin preseneti s čudovitim darilom, ki sta ga izdelala skupaj z možem. Vedela sem, da mož ni umetniška duša in nikoli, res nikoli nisem pomislila na to, da bi kdaj sinu dal povod za to, da mi izdelata darilo. Sploh pa ne takšno 🙂 . In tako sta mi iz fimo mase naredila obesek v obliki srčka, notri odtisnila sinov prstek, uredila napis in zadevo zapekla točno po navodilih iz embalaže. Ko mi je sin predal darilo in sem se utapljala v solzah, pa je seveda mož pristavil svoj humorni piskerček: “aja, obesek imaš, verižice ti pa ne znam zrihtat. Kle maš štrik, pa zrihti, ti majster.” 😀 Čisto po moževo. Tako sem dokončala zadevo in ponos v sinovih očeh, toplota v mojem srcu in zadovoljstvo, ki je velo iz moža ni moglo mojega tretjega materinskega dne narediti lepšega!

29526498_10216650564322979_1169508661_o.jpg

Za pikico na i pa so se tudi plani glede poroda končnoooo začeli odvijati bolj v smer, v katero si želimo vsi trije. To pa je zvečer še dodatno začinilo celotno zadevo.

Kakšen je bil pa vaš materinski dan?