Resnično upam, da se pošiljke snega za tokratno zimo od nas poslavljajo in bodo ptice lahko prepevale svoje čudovite pesmi že nadvse zgodaj zjutraj. Če mi je kaj res všeč, če me kaj v sekundi napolni z energijo, me napolnijo ptičje petje, pomladna jutra in čas, ki ga preživim v naravi s svojo družino. Nestrpno že čakam(o) piknike, igre na prostem itd. Ne, da bi se le-tem izogibali, ko pritisnejo nizke temperature, a to zimo sem zelo “občutljiva” na temperature pod ničlo, sinova koža je nekoliko bolj dovzetna, zato res nekaj več časa preživimo v stanovanju. No, dejstvo je tudi, da me skrbijo zamrznjeni pločniki, ki bi bili ob padcu lahko zelo nevarni tudi zame, kot nosečnico.

Da me je sonce, ki je v preteklih dneh stalilo dobršnji del snega neskončno razveselilo, najbrž niti ne potrebujem izpostavljati. Kot martinčke naju je s sinom pritegnilo na plano in res sva uživala v prvih sončnih žarkih, ki so se ujeli na najinih licih. Z roko v roki sva se podala v svet, tako, kot to delava že od trenutka, ko sem izvedela, da je to malo bitjece naseljeno pod mojim srčkom ❤ .

Glede na to, da nam za prihodnje dni napovedujejo slabo vreme, polno dežja, kar je sicer odlična priložnost za cepetanje po lužah, ki jo bova definitivno izkoristila, pa sva se ob prvih napovedih o toplejšem vremenu lotila izdelovanja najinega stenskega okrasa, ki je še dodatno popestrilo sinov bralni kotiček.

Na sprehodih se zelo rada pogovarjava o tem, kaj ga veseli, opazujeva okolico in predebatirava vse, kar se nama zdi bolj ali manj zanimivo, vse kar nama je novega. Rada se pogovarjava o tem, kako se počutiva, kaj nama je všeč, kaj nama ni, kdaj se ima vsak od nas najlepše in o tem, kaj bi lahko storili za enega člana naše družine, da bi se tisti dan le-ta počutil še bolj posebnega, kot je. Nikoli nisem bila dobra pri krepitvi domišljije, saj sem imela občutek, da so domišljija le marsovci, ljudje s tremi nosovi itd, ob sinu pa spoznavam, da je domišljija mnogo več, kot to, kar je živelo v moji glavi.

Večkrat mu (z otroškimi besedami, seveda) povem, da je naša ena in edina meja “nebo”. Želim si, da bi v življenju znal poslušati samega sebe, kaj si želi njegovo srce, kaj si želi on. Da bi znal slediti svojim občutkom in, da nebi izgubljal dragocenega časa s tem, ko bi razmišljal v smislu “Kaj bodo pa drugi rekli?” ali “Kaj pa drugi pričakujejo od mene?”

Glede na to, da govoriva o nebu, pa sva se pred dnevi lotila izdelovanja oblačkov, ki sva jih povezala z mavrico. Enemu od njih sva dodala sonce, drugemu pa dežne kapljice. Menim, da bo omenjena umetnina na naši steni visela kar nekaj let, saj si želim, da v svojem procesu odraščanja spozna, da so za čudovito barvno mavrico potrebne solze, skupaj s sončnimi žarki. Samo deževje lahko povzroči poplavo. In samo sončna, sušna obdobja lahko povzročijo požare in lakoto. Zdaj mu tega še ne morem interpretirati. A dejstvo je, da je to boljša in učinkovitejša umetnina pri nas, kot če bi mi trenutno pod prste gledala sama velecenjena “Mona Lisa”. Tudi naju z možem spominja, da so življenja nasploh, odnosi in situacije med seboj različne. Le-te nas krepijo, oblikujejo in izpopolnjujejo v nekaj, kar si nekoč želimo postati – pisane mavrice, z nasmehom na obrazu in mirom v svojem srcu.

Zato sem zadnjič pripravila trši karton iz katerega sem izrezala dva oblačka, sinu sem pripravila lesno lepilo, čopič in vato v kroglicah. Tako je najprej nanesel lepilo, kasneje pa nanj lepil kroglice iz vate. Nastala sta čudovita puhasta oblačka. Jaz sem izrezala še dežne kapljice in sonce, nekaj barv mavrice pa sva si razdelila za striženje, sicer bi ga otroško potrpljenje prej minilo (s čimer ni popolnoma nič narobe 🙂 ).

29196811_10216526563343032_323582496778223616_o

Zdaj se ponosno bohoti nad knjižnima policama, kjer se nam enkrat mesečno zamenjajo knjige, ki si jih izposodimo v knjižnici. Trenutno najbolj aktualne so na temo mamice in atija, na temo medsebojne ljubezni v družini in njemu najljubša? Jaz sem nekaj posebnega, avtorice Ann Meek. O tej knjigi vam spišem enega od prihodnjih člankov, saj je “krivec”, da smo z najino veliko umetnino okrasili kar celotno steno v spalnem prostoru.

Cukrček za starše:
Če si za svoje otroke želite nekaj, kar v življenju sami niste uspeli ali zmogli doseči, če se vam po glavi ob določenih situacijah podi vprašanje v smislu “Pa zakaj se to dogaja ravno meni?”, če se večkrat jezite kakšni so ljudje okrog vas… Ali, če se nasploh počutite nezadovoljne, brezdelne, izgubljene… Sem si danes ogledala en HUD webinar, ki me je pustil odprtih ust. Tisti, ki mi že dlje časa vztrajno sledite veste, da se že nekaj časa krepko ukvarjam z osebno rastjo, saj mi je to pot nevede ob rojstvu pokazal najin sin. Jaz sem se tu zares našla, moje življenje je bistveno lepše, bolj izpopolnjeno, sestavljeno iz ogromno t.i. “aha momentov”, ki mi pomagajo odlagati bremena, poglabljajo naše družinske odnose, pomagajo mi razumeti moje hitre reakcije, na katere nisem vedno ponosna. Vem, da sem zaradi tega dela na sebi na dobri poti, da postanem še boljši človek, ki bo sam s seboj še toliko bolj zadovoljen!

Do petka je webinar še brezplačno na voljo, če si izborite 2,5h samo zase. Ali za vaju (midva vedno gledava v dvoje ❤ )… Na ogled pa se prijavite TUKAJ –> http://next.socuten.si/webinars/prijava/

Midva si ga bova do petka zagotovo še enkrat ogledala ❤