V zadnji objavi sem z vami delila naš previjalni kotiček, ki je povsem preprosto urejen, predvsem pa prav vsakemu cenovno dostopen. To si zares upam trditi!

Menim, da se s tem lahko strinjamo vsi, ne glede na to, da so sicer mnenja ljudi različna. Za obe polički skupaj sem odštela manj, kot 3 eur, za vse tri okvirje dva eura  in štiri eure za košarici iz (tršega) filca.

Ker sem v eni uri po objavi že prejela nekaj zasebnih sporočil v smislu “ej, dej mi javi, ko objaviš navodila za poličke/košarice/okvirje”, sem se odločila, da je potrebno te objave res čimprej spisat. In prvo vam bom predstavila najenostavnejšo – “zastonj poličke”.

28876469_10216486627024649_1071368088_o-001.jpg

Zakaj zastonj? In zakaj sem se za takšne poličke sploh odločila?
Pa naj odgovorim od zadnjega vprašanja proti prvemu.

Za takšne poličke sem se odločila zato, ker po izkušnjah sodeč previjalni kotiček ni prav dolgo časa v uporabi. Poleg tega sem v prvi nosečnosti odkrila 3D penasto lepilo, ki drži takšne zadeve kot pribite, saj se mi zdi dodaten plus tudi to, da se nam ni potrebno ukvarjati še z vrtanjem, sploh pa ne za zadeve, ki bodo na stenah visele le nekaj mesecev. Kljub temu, da je omara pod poličkami res FUL prostorna, sem se odločila za dve polički zato, da ju bom lahko uporabila za odlaganje malenkosti. Najprej sem jih želela imeti za kremice, pripomočke za nego popka itd, a sem ob pogledovanju na prazne predale in polne poličke sklenila, da le-to rajši pospravim v predal, kar nam omogoča lepši izgled in tudi bolj funkcionalno razporeditev, saj nam bodo najnujnejše zadeve takoj pri roki. Zaenkrat sta polički še prazni in čakata na priložnost, da uporaba kotička pokaže, kaj se bo skrivalo na kateri izmed poličk.

Zakaj “zastonj”? Zato, ker to (praktično) tudi so!
V trgovinah vedno rovarim za praznimi škatlami in že takoj, ko na blagajni zložim izdelke na trak, me mož opomni “draga, vrečke imam v avtu, saj veš, ane?” Ali, če vam prevedem “da nebi spet domov vlačila kakšnih škatel! Jst jih ne bom gledal!” 😀

Hrček, kakršen sem, pač še tako priden, večinoma ne morem iz svoje kože. Kadar pa se poizkušam zadržat, pa kot po Murphyju vedno še ISTI DAN NUJNO rabim škatlo. In doma nikoli ni točno takšne, kakršno iščem. Zelo rada jih namreč uporabljam za shranjevanje, ustvarjanje, karkoli. Res so zelo uporabne. In to, da jih v trgovini (CELO!) še lahko dobimo zastonj se mi zdi še dodaten plus, ki ga vestno izkoriščam 🙂 .

Tokrat sem uspela najti dve zares močni škatli, kateri sem dobro zlepila, zgornjo stran, kjer se škatla odpira, pa sem previdno odrezala. Oblekla sem jo kot “darilo” le, da sem ostanek zapognila navznoter (torej notranji del škatle). Pa nekoliko več močnejšega obojestranskega lepilnega traku sem uporabila zato, da sem papir res dobro fiksirala.

Iz 240g papirja sem po notranjih merah škatle izrezala notranjost in jo fiksirala. Tako mi je uspelo ustvariti tisti WOOOW videz, ki se mi zdi, da celotnemu prostoru, ne samo kotičku daje tisto odločilno pikico na “i”!

Ko sem z delom končala, sem na zadnji strani zarezala 2 podolgovati luknji samo v ovijalni papir in nanesla penasto 3D lepilo. Pritrdila na steno in uživala v razgledu…

… Ko sem naslednji dan dodala še dokončane košarice, pa sem uživala še toliko bolj… Več o izdelavi le-teh pa v naslednji objavi 😉 !