Vsak dan, ko preletim Facebook vidim, koliko vas jih že ustvarja adventne venčke. In ja, imate prav! Advent je skoraj že pred vrati in prihodnji vikend bomo prižgali že prvo svečko.

Ker imamo doma dveletnika, sem se odločila, da letošnje leto ne bom izdelovala standardnega adventnega venčka z raznoraznimi detajli, saj ga imava z možem rada v dnevni sobi na mizi, kar bi najverjetneje pomenilo puljenje detajlov, kljub temu, da glede tega najin mali res nima dolgih prstov.

“Ziher je ziher” rečemo v naših koncih, zato sem se odločila, da tokrat izdelam nekoliko drugačen adventni venček. Želela sem si, da zavzame čimmanj prostora, je nekaj posebnega, odraža našo družino in pričakovanje, ki ga prinaša adventni čas. Zato sem se odločila za adventni venček v škatlici. Tako ga bomo po vsaki uporabi dodobra ohladili (!) in pospravili do naslednjega dne ali tedna, ko bomo zvečer ponovno prižgali eno od svečk.

Ker vas že nekaj časa nisem razveselila s konkretno ustvarjalno idejo pa sem se odločila, da vam zaupam izdelavo tega izdelka, pri katerem mi je pomagal tudi najin sin.

Uporabila sem 230g papir velikosti 30 x 30 cm in ga razdelila na 3 enake dele po dolžini in širini. Naredila sem prepogibe in pri stranicah, ki niso “stranice škatle” zapognila robove tako, da se zloži v škatlico (glej sliko).

Downloads14

Notranjost sem dekorirala s cimetovimi palčkami, dekorativnim papirjem, čajnimi svečkami prelivajočih se barv in detajli v sredini. Uporabila sem umetno mini smrekico, bunkice sem ji naredila kar iz umetnih prašnikov za rožice in izpadlo je FENOMENALNO!, Za obod sem uporabila suh krhelj pomaranče, mini plastične jaslice, skupaj z zvezdo Repetico in sanke, zlata jabolka, mini beljene storže in ostalih nekaj malenkosti.

Žal mi ni uspela nobena slikica, kjer bi bilo razvidno, da je za pomarančnim obodom še umetna lučka na baterije, ki jo bomo ob večerih prižgali, in bo posnemala prasketanje ognja, kar bo celotnemu adventnemu venčku dalo še poseben pridih čarobnosti, domačnosti in topline.

Vsak moj izdelek pa ima za seboj popolnoma svojo zgodbo. Naš adventni venček tako poleg svete družine prikazuje še sanke, na katerih se “pelje” zlato jabolko. To je otrok, ki ga pričakujemo naslednje leto. Drugo zlato jabolko poleg sani pa predstavlja najinega sina. Žal ni povsem razločno razvidno tudi, da so pod smrekico trije mali, beljeni storži. Ti predstavljajo našo družino, ki bo letošnje leto zadnjič v troje praznovala novo leto. In izpolnila se mi je še ena želja. Potiho (no, mož je vedel, seveda 🙂 ) sem si želela, da bi bila nekoč noseča prav za decembrske praznike. In še ena želja se mi je izpolnila.

Kako mi je pomagal sin? Z rezalnikom mi je izrezoval papirje, ki sem jih potrebovala, nanašal lepilo in podajal material. Na stranice, ki se zapirajo navznoter pa je nalepil srebrne snežinke, kar je njegovemu delu dalo tudi viden rezultat in občutek ponosa, da je pomagal pri izdelavi adventnega venčka. Navadno sva v obrnjeni vlogi, tako, da se je v vlogi pomagača odlično znašel!

V vednost:
Pomembno se mi zdi, da otroke vključujemo v naše vsakodnevne aktivnosti, od pospravljanja, kuhanja, ustvarjanja, izletov in igre. Zelo pomembno pa je, da jih vključujemo v meri, ki je primerna njihovi razvojni stopnji in ne forsiramo nečesa na silo. Bodisi pri ustvarjanju, igranju, ali vsakdanjih opravilih. Sama sina poznam in vem, da pri ustvarjanju zdrži cca 1 do 1,5h. Kar se meni zdi, odkrito rečeno zelo veliko. Zato si ga tudi upam vključevati v takšne zadeve. Še vseeno pa ga nebi vključila npr v primeru, da bi bila nemirna in bi se bala vsakega premika ali dotika izdelka, ali pa mu nebi dala neke vidne vloge. Npr, da bi bila njegova naloga tekom celotne izdelave zgolj podajanje paprijev, škarij, lepila ipd.. Pomembno je, da se počuti naš enakovredni člen.

Kakšne adventne venčke boste pa ve ustvarile?

Na Facebooku mi že slediš? –> Mamina dlan