Ste tudi vi eni tistih, ki na morju mrzlično hiti s fotografiranjem otrok in narave? Iskanjem spominkov? Se je tudi vam že zgodilo, da ste se na koncu dopusta težko poslovili od morja, morskega zraka, celo dišečih borovcev? Meni se je to včasih konstantno dogajalo. Letošnje leto pa je zgodba precej drugačna, kljub temu, da bi dala (skoraj) vse, da bi lahko tam ostala za vedno.

3 dni preden smo ponovno napolnili kovčke in krenili proti domu, sva se z možem med večernim debatiranjem na terasi zamislila, da sva letošnje leto ful malo slikala. In to prvo leto, ko smo skupaj kot družina! Najprej sva imela malenkost slabo vest, kasneje pa sva oba v en glas ugotovila, da tako zelo uživamo, da želimo izkoristiti vsak trenutek in se na to niti ne spomniva. Ker veva, da bo mali “žive spomine” pri tej starosti vseeno težko, ali jih celo ne bo ohranil, sva bila naslednje 3 dni nekoliko bolj pridna s fotografiranjem.

Ker je mož jutranji človek in se je na morju že pred 5 zjutraj odpravil na sprehod ob obali, pa sem mu zvečer pripravila prazno plastenko in ga prosila, da jo zjutraj napolni z nekaj mivke. V mislih sem imela namreč, kako bomo doma, s svežimi spomini na morje, ustvarili še enega, tistega RES pristnega, ki bo krasil naše stanovanje in nas tako spominjal, kako popolni smo kot družina in, kako vedno držimo skupaj!

V enem od preteklih dni je bilo idealno vreme za ustvarjanje. Malenkost se je ohladilo, zunaj je deževalo in preden smo se odpravili na čofotanje po lužah (spet smo iz škornjev zlivali vodo 🙂 ), sem zamesila še tole zadevo.

Peščeno testo

V 2 kuhinjski skodelici sem skozi staro cedilo presejala mivko
V 1 skodelico in pol moko
V 1 skodelico sol

Vse skupaj sem pošteno premešala in dodala slabo skodelico mlačne vode.
Vodo dodajajte počasi in previdno! Količina le-te je odvisna od tega, kako suha/mokra je mivka. 

Mesila sem toliko časa, da sem dobila eno tipično testo na otip. Ker sem tudi sama dolila kakšno kapljico ali dve vode preveč, sem dodala še nekaj moke. Ko je bilo testo pripravljeno, sem ga na peki papirju razvaljala in naredili smo odtise. Ker ima mož tako veliko šapo, sem na drugi strani žal mogla dodat še nekaj koščkov peščenega testa, kar je pripomoglo k nekoliko slabšemu, razpokanemu videzu na eni strani, a potem, ko bom ploščo fiksirala na leseno površino menim, da se bo tudi ta malenkost izgubila. Nekoliko sem jo sicer želela zakamuflirati s školjko, ki jo je mož nabral na morju, a mi žal ni uspelo, saj je bila površina prevelika.

Downloads11

Naš prvi poizkusni zajček (beri mož) je bil preveč “v akciji” in je roko pozabil pred odtiskovanjem pomokati. Zato je na njegovem odtisu tudi rahla razpoka, saj smo potem naknadno z njegove roke pobirali testo in ga vstavljali na manjkajoče mesto, saj bi se nam drugače plošča lahko zlomila in okras nebi bil več isti.

20170904_125335_001_01

Ko so bili odtisi pripravljeni, sem peščeno testo preložila na pekač in zapekala cca 3h na 120°C. Debelina razvaljanega testa je bila cca 1,5cm.

Testo se po peki ni nič ukrivilo, postalo je popolnoma trdno in čaka na nadaljno obdelavo. Rabim nekoga, da mi uredi leseno desko z nogami, česar je vešč tast. Kot kaže bova mogla spet malenkost združiti moči 🙂 .

Če te zanima, kako doma pripraviš ploščo za odtise in zanjo ne odšteješ (vsaj) pol premoženja, si poglej TA RECEPT!