Medtem, ko brišem mizo po zajtrku, mi mali že prinese ključe, pripravi čevlje in čas je, da pohitim. Kam se odpravljava?

Hladnejša jutra, s svojim posebnim pomladnim vonjem, toplejšimi popoldnevi in pisanimi travniki so razlog, zakaj sva s sinom te dni nekoliko na stran potisnila ustvarjanje. Definitivno imam še ta teden v planu spisat eno “super duper” objavo, kako bova s skupnimi močmi ustvarjala oba. Jaz zanj, on pa zame. Upam, da mi uspe idejo tudi realizirati. 🙂

Kljub temu, da sem se od socialnih omrežij že dobro distancirala (ja, včasih sem bila tudi sama mnenja, da če na Facebook ne objaviš kako srečen si, temu enostavno ni tako 🙂 ), spremljam nekaj “mamastih” FB skupin, kjer se večkrat od srca nasmejim, dobim kakšno idejo (zadnja je bila, kako ponagajati možu 🙂 ), odlične nasvete za dojenje, skupino za osebnostno rast itd., Prav tako velikokrat zasledim debato o tem, kako se nekatere mamice počutijo/počutite “zanič”, ker se z otroci pač ne ukvarjate 1:1, 24ur na dan, pač pa jih pustite, da se zaigrajo tudi sami. Z druge strani srečujem komentarje v smislu “ful bi rada ustvarjala z otroci, pa nimam žilice za to/ne znam/nimam idej/se mi ne da”.

Prav vsako izmed vas dobro razumem, zato se mi zdi, da je tale objava več, kot potrebna.

Namreč… Tudi jaz se otroku ne posvečam 24 ur na dan, kljub temu, da sem zaprla svoje podjetje. Pomembno se mi zdi, da ima svoj čas, da mu ga dovolim, ko ga potrebuje. Pomembno se mi zdi tudi, da ga vključujeva v vsakdanje dejavnosti in v pospravljanju, pomivanju posode, sesanju in pranju perila enostavno uživa. Vem, da katere izmed naštetih dejavnosti nebi želel zamuditi za nič na svetu. In ja, sama sem ustvarjalka (trenutno sicer še odpravljam zdravstvene težave, po srcu pa definitivno ostajam ustvarjalka), pa se tudi dogaja, da ostanem popolnoma brez idej, da enostavno ne vem kaj bi mu pripravila za igranje. Takrat se v to pač ne silim in včasih, ko nimam drugih idej sem samo z njim in igro vodi mali. Enkrat se igrava z avtomobilčki, drugič greva pomivat posodo ( 🙂 ja, po njegovi pobudi! 🙂 ), največkrat pa nase navlečeva razvlečene športne čevlje in greva “v lajf”. To sva počela pozimi, to počneva spomladi. Tudi poleti bova, le da bova prilagodila uro, da ne bova ravno v najhujšem soncu zunaj. Pa tudi to bova kdaj, če bom precenila, da je za njegovo zdravje in varnost dobro poskrbljeno.

Torej, želela bi poudariti, da kljub temu, da je blog v prvi vrsti namenjen ustvarjalnim nasvetom, ne bom otroka “silila” ali “bombardirala” z dejavnostmi zato, da bi jih lahko objavljala na blogu. Igre in ustvarjanja pridejo sproščeno, sama od sebe in kot taka so tudi najboljša. Temelj vsake igre ali časa, ki ga preživimo z otroci nasploh morajo biti namreč sproščeni trenutki (najino mnenje). Zato ne iščimo perfekcije v perfekciji.
Prepričana sva namreč, da si otroci ne bodo zapomnili dotičnih izdelkov, ki jih bodo ustvarili in podarili naprej, zapomnili pa si bodo občutke, ki so jih med ustvarjanjem (in/ali igro) občutili. Če jih ne bomo ves čas popravljali, jim svetovali kako naj kaj narišejo ali popravljali, ker so določeno žival narisali druge barve, kot je v resnici, smo naredili veliko.

Ustvarjanje mi je všeč prav zato, ker se lahko na popolnoma poseben način povežemo tako z otroci, kot tudi s partnerji (midva še vedno z veseljem skupaj pripraviva večerjo za 2, ko mali zaspi,…). Takrat se lahko opomnimo kako posebni smo en drugemu, spodbujamo našo kreativnost in poudarjamo pozitivne lastnosti, kar pripomore k dobremu odnosu.

Blog in ustvarjalni nasveti nasploh naj vam prinesejo koristne ideje za druženja, ki so bistvo bloga. Spomniti vas želim, kako hitro mineva čas, kako minljivi so trenutki in kako hitro bodo pred vami stali moški in ženske, v katere se bodo prehitro prelevili naši otroci. Zato, drage mamice, ne očitajte si, da ne ustvarite vsak dan 5 risbic, 15 lutk iz plastelina in, da ne sestavite 3 poligone. Otroci so si različni. Bistven je čas, ki ga poklonite samo njim. Ustvarjalni nasveti, ki jih pišem za vas, pa so samo most do otrokovega srca ❤

20170516_143234