Odkar hodim na terapije imam zvečer pogosto slabo vest. Saj veste, zdravniki (sploh, če jih ne obiščeš za otroka) in vse povezano z njimi, jim je pač dolgočasno. Prav ponosna sem na sinka, ki ga (zaenkrat) na cca pol urnih terapijah dnevno uspem dobro zamotit, pa čeprav to pomeni kakšno Nodijevo risanko takrat, ko mi res zmanjka idej.
Ne, da je z risankami kaj narobe, ampak imava z možem zaenkrat pošteno omejene.

Kljub temu, da nama terapije ne vzamejo več, kot uro in pol časa, nama zmeša najin ritem. Sicer ga kar uspešno loviva, a nama zmanjka časa za določene dejavnosti, ki so rezervirane za naju, ko je mož v službi.

Odkar nam je družinski prijatelj (mimogrede: spoznali smo ČUDOVITO družinico) naredil pomagalčka (o njem spišem naslednjo objavo), je najin čas še kvalitetneje preživet. Gre za pripomoček s katerim otrok lahko pomaga pri delu (v kuhinji), kar posledično pomeni, da mase za palačinke ne mešava več na tleh. 🙂
Od takrat dalje vsaj 10x na dan pomivava posodo (oba, ja 🙂 ), ker nonstop preverja, če je že kaj v koritu. Zdaj se že znajdem in načrtno zbiram posodo na pultu, drugače moram pomivati vsako žličko posebej. Mož pa je vesel, saj se v večji meri na račun tega izogne večernemu pomivanju posode! 🙂

Iz istega razloga pa zdaj tudi več ustvarjava v kuhinji. Zelo je navdušen nad moko, ki jo že popolnoma sam vmeša v kakšne bolj tekoče zadeve. Ker je imel danes sistematski pregled, pa sem sama odpovedala terapijo za današnji dan, da sem se mu lahko v celoti posvetila. Žal sva v zdravstvenem domu “zabila” kar 4 ure, a se je glede na situacijo odlično držal. Jaz priznam, da sem bila proti koncu pošteno nervozna. 🙂

Ko sva končno prišla domov, je najprej planil po dojkah, kjer pač teče najboljša sladica EVER! 🙂 Potem pa omeni, da bi jedel sladoled. Uf, srček, nimamo ga! Nekaj trenutkov je tiho, me prime za roko, pelje v kuhinjo in iz omare vzame mikser. In sva se lotila… Pripravila sva božaaanske sladoledne lučke!

100g mlečne čokolade
200ml sladke smetane (Hulala)

in

100g bele čokolade
200ml sladke smetane (hulala)

To je to!

V kozici segreješ smetano skoraj, ali tik do vretja, odstaviš z ognja in primešaš na koščke razdrobljeno čokolado. – vsako vrsto čokolade posebej in počakaš, da se stopi.
Dobro ohladiš v hladilniku. Ko je popolnoma ohlajeno stepeš smetano in jo nadevaš v modelčke. Das v skrinjo in počakaš, da zamrzne. Jutri bom čokoladne še oblila s stopljeno čokolado, ki ji bom primešala malo masla, da ne bo pretrda, po belih pa bom posula kokosovo moko.

Ti povem še skrivnost? Bele lučke so zeloooo podobne božanski, kokosovi Linoladi! 🙂

In kako mi je pri tem pomagal sin? Predvsem z veseljem “pomije” metlice – z ugasnjenega aparata 😉 , drugače pa mi pomaga pri metanju čokoladnih koščkov v posodo, mešanjem (zaščitim robove posod, da se ne opeče), polnjenjem modelčkov za lučke z žličko.

Imava pa še en ful dober recept za ustvarjanje v kuhinji!
Mami stavi možgane na OFF, oči pripre in zabava se začne. Pustiš, da je cela kuhinja čokoladna (ali karkoli pač delata), ko pa ti čokoladen do ušes proti ustom nese polno žličko sladoleda, vmes namaže sveže umite lase, in postreže s čudovitim okusommmm…

Ja, takrat z največjim ponosom nosim čokoladno majico in hlače, čokoladne lase (ki jih pozabim obrisat) brez najmanjšega sramu operem šele naslednji dan. Ko z največjim ponosom atiju po poznem kosilu postreže z lučko, ki jo je v večji meri pripravil sam pa…

NE VEM KOMU OD NAS BOLJ ŽARIJO OČI!
🙂

20170510_172155

Vsak dan znova sem presenečena, kaj vse zmorejo naši mali škratje, če jim le dovoliš vključevanje v vsakdanje dejavnosti, ki so jim tako zanimive, hkrati pa jim vcepljaš pomembne vzorce delavnih navad. V zameno za to, pa se tudi starši učimo p.o.t.r.p.e.ž.l.j.i.v.o.s.t.i.! Vsaj upam, da se je, saj zabava, ki se konča s prepirom ali slabo voljo, ni dobra zabava!

Pri nas vedno zaključimo s…

KUHINJSKO KRPO V ROKAH! 🙂

20170510_172016