Materinski dan -> najlepši praznik pod soncem!
Se strinjaš?

 

Danes je moj drugi materinski dan in lagala bi, če rečem, da (še) nisem jokala. Sem. Presrečna sem!

Od nekdaj sem nora na otroke in mnenim, da niti eno nedolžno otroško srce na svetu nebi smelo trpeti pomanjkanja ljubezni, bližine, hrane in oblek!

A ko prvič k sebi v moževem objemu priviješ drobno, dišeče, nedolžno bitjece, ki s prvim vdihom stopa na svojo samostojno življenjsko pot, ti odnese tla pod nogami. Toliko, ampak res TOLIKO ene ljubezni, kot sem jo v tistem trenutku začutila ob sebi je nisem čutila še nikdar v življenju. Bitje, ki sva si ga tako srčno želela je bilo z nama, čistega srca in odprtih rok, da ga učiva najpomembnejših lekcij, ki se jih tudi odrasli učimo celo življenje!

Niti pomislila nisva, “če bova znala”. Že pred nosečnostjo sva bila odločena, da ne bova “policista”, pač pa bova vzgajala z zgledom. Če se bova midva spoštljivo vedla do vseh članov družine, če bova razumela njegove razvojne mejnike, jim prisluhnila in mu pomagala razumeti njegove občutke, mu bova dala najlepšo popotnico za življenje.

In ja… Mama sem. Pravzaprav sem bila najprej “M”, kasneje “MAMA”, “ZIZI”, trenutno sem “MIMI” ali “MINI”. Tu in tam pa sem že čisto prava “MAMI” tudi po “imenu”. 🙂

V svoji vlogi neizmerno uživam. PONOSNA sem nanjo. Lagala bi, če bi rekla da nisem. Poklic, za katerega ni šole, ni prakse. Poklic, ki v delovnih knjižicah ne obstaja, poklic, ki ni plačan v denarju, a kljub temu najpomembnejši za človeštvo. Biti mama – biti starš!

Je kdaj naporno? JE!
Je kdaj popolno? VES ČAS!

Neprespane noči?
Še predobro jih poznam iz časov, ko sem vsakih 15 minut zibala malega, razburjenega novorojenčka sem in tja.

Bolezen?
Tudi nekaj prehladov, pljučnico, bronhiolitis, alergijo in bušk smo že dali skozi.

Jeza in ostala “negativna” čustva?
Nekaj nas jih je že obiskalo, še veliko jih je na poti k nam. Se jih bojim? Ne. Saj me bo vsak izmed njih naučil nekaj o sebi, nekaj o nama, nekaj o otroku in nekaj o ljudeh!

To je realnost. Ne glede na to, kako naporno je včasih, kako nisi prepričan, ali so dovolj ene nogavičke, ali oblečeš še žabice… Ne glede na to, da se sprašuješ ali imaš dovolj mleka in kako še en dan funkcionirati brez spanja… Ne glede na to, kaj ti pravi okolica… Poslušaj otroka in svoje srce. Vsi odgovori se skrivajo prav tam. In včasih dobesedno KRIČIJO, da jih slišiš in čutiš <3.

Torej… materinstvo
Ja, materinstvo je nekaj najlepšega, kar mi je bilo dano. Hvaležna sem, da sem lahko mama in upam, da bom lahko povila še kakšno dete. Ko sem s porodom obrnila nov list v svojem življenju, sem naredila najboljši korak, kar sem jih lahko. Izpopolnila sem se!

In še nekaj.
Navadno ženske pričakujejo čestitko s strani partnerja in otrok. Res je, zaslužimo si jo! Zaslužimo si kakšno rožico, ki simbolizira novo življenje, ki smo ga podarile otroku! Pa smo vse to res dosegle same?

Objemimo svoje može! Tudi oni so nam podarili naš poklic! Brez njih in naše ljubezni do njih v naših trebuščkih nebi rasla nova življenja in nebi utripala najbolj čista srca! Brez naših biserov, ki se rodijo tako nebogljeni in nas naučijo nešteto stvari pa nebi mogle imeti tega lepega naziva – MAMA –

Potrudimo se, da ga bomo res vredne in ga bodo otroci s ponosom izgovarjali celo življenje!

 

IMG_3613