Prejšnji teden res nismo zaključili prav pozitivno, a tokrat bo povsem drugače.

Kot rečeno sem uspela kupiti preveliko omaro, ki ji ni “manjkalo” samo to, pač pa še vsa vodila itd., kar smo uspeli dvigniti v Kranju že naslednji dan.

Ko sem bila prepričana, da je komplikacij popolnoma konec in so bili že na polovici montiranja še zadnjega elementa – mladinske postelje… Me mož kliče, kje imam papirje, ker manjka ena stranica postelje. Resno? Ker se, seveda, spet niso oglašali na telefon, so se ob 20h zvečer odpravili v Ljubljano in še ujeli odprto trgovino. Menda je bilo potrebnih kar nekaj odločnih besed, da smo dobili še zadnje manjkajoče dele, poleg tega, pa se je med “vročekrvnim” pregovarjanjem v trgovini našlo še 5 kupcev, ki so se debati priključili in povedali, da so tudi oni dobili določene dele pohištva, kjer je nekaj manjkalo. Trgovine sicer ne bom izpostavljala, smo pa bili nekoliko razočarani, priznam. Kljub temu, da sedaj z uporabo pohištva ugotavljamo, da sem “oko vrgla” na kvalitetne dele, kar nakazujetudi dejstvo, da je tašči in tastu všeč ena miza, mojim staršem pa druga. 🙂

Kakorkoli… Manjkajoči del so dobili in ga zmontirali še isti večer. Sostanovalcem še tukaj iskrena hvala, ker so prenašali teden dni ropotanja, zabijanja, vrtanja, rezanja… V bistvu sem prepričana, da bi se na vseh ostalih lokacijah kjer sva z možem živela še preden smo bili trije, zagotovo povsod našel vsaj eden ali dva, ki bi se pritoževali.

Ok… Pohištvo zmontirano, stoji. Jutri pa akcijaaaa!

Zadnja noč je bila ena najtežjih, zato sem zjutraj res težko vstala. Pravzaprav je bilo težko do prvega jutranjega nasmeha najinega junaka… torej dokler nisem odprla prvega “očka” in ga vzela k nama v posteljo :). Napokali smo še zadnje stvari s stanovanja in se odpeljali…

Mož mi je prinesel v stanovanje kar čimveč škatel in poskrbel, da mi dela ne bo zmanjkalo… on pa je vzel čistila in se odpravil temeljito očistiti stanovanje, da bomo lepega predali naprej. Mali je zaspal, jaz pa sem začudeno zlagala, zlagala, zlagala… ropotala… Da se ni zbudil je bilo res čudno, saj se je v prejšnjem stanovanju že ob popolni tišini zbujal na 20 minut. Da sem ničkolikokrat hodila pregledovat ali še diha mi namreč ni potrebno izpostavljati :). Ker sem večino dela opravila, ko je mali spal in, ko je z njim kakšno urico prebil mož, sem za popolno ureditev res potrebovala kar teden dni – ko sva bila sama je bilo to urejeno v 2-3 dneh. Moji živčki so se sicer že malo “frčkali”, saj sva z možem oba perfekcionista, a zadovoljni in srečni otroci so pač definitivno na prvem mestu!

Stanovanje je nared… Najprej pokukajte v našo kuhinjo!

20160923_112053