Vsi tisti, ki želite popolnoma razumeti objavo, si najprej preberite prvi del

Takoj, ko sem si z mojima fantoma ogledala stanovanje, sem vedela kakšne so moje želje. Belo pohištvo, visoki sijaj… Ker nisem mogla zadržati vsega vznemirjenja ob misli na nov, topel domek, sem vse večere preživela pred računalnikom ali telefonskim zaslon”čkom” in pregledovala spletne strani, ki ponujajo takšno in drugačno pohištvo. Zaljubila sem se v linijo, ki je kombinacija bele (sijaj) in naravne rjave barve v odtenku hrasta – tartuf. Na oko sem premerila stanovanje in nekako upala, da mi je uspelo.

Ko smo se po kakšnem tednu dni namenili na naš izbrani kraj z metrom v roki, sem zadovoljno švigala sem in tja, študirala in pisala. Sinko sicer ni preveč zadovoljno čakal, da mami konča s kriljenjem, saj je ravno v “mama obdobju”. Ata (beri ati) je zakon… Ampak najbolj zakon je pa, če je zraven tudi mami.

Ko sem vse skupaj premerila, sem se prepustila vsakdanjim dnevnim aktivnostim, od kuhanja, pakiranja, gospodinjenja… in veselo čakala večer, ko zadremajo najbolj sladke očke na tem planetu, ko sedem za računalnik in začnem…

Najprej naredim seznam, kaj potrebujemo:

  • omarica za čevlje
  • ozka omarica ali komoda
  • omara za oblačila in ostalo kramo
  • mladinska postelja
  • komoda za otroško sobo
  • klubska mizica
  • kavč
  • kuhinjska miza
  • štirje stoli

Okej. Naše stanovanje bo merilo slabih 40 kvadratnih metrov s kletjo vred, zato je res pomembna pametna razporeditev prostora. Ko mi je gospod povedal, kako je bilo stanovanje zastavljeno pred našim prihodom sem vedela, da si želim spremembe, saj mi kar nekaj zadev ni bilo praktičnih, ko sem razmišljala o našem načinu uporabe tega stanovanja. Par, ki je tu stanoval takrat menda še ni imel naraščaja, sama pa sem za najinega sončka želela otroško sobico in igralni kotiček. Mož me je pogledal izpod čela rekoč: kaj… kje bomo pa hodili? Saj ne bo nikjer nič prostora! Vse stene bodo polne, vse bo natlačeno. Kam bomo pa dali toliko stvari?! Uf… Priznam, da po neprespanih nočeh (čakali smo prvi zobek, pestro, ja 🙂 ) nisem bila nič kaj vesela njegovega odgovora. Globoko sem vdihnila in odgovorila. Keep calm… and slow down!

Ob izbiranju pohištva sem hitro prišla do zaključka… Da so vse izbrane omarice in meni najljubše linije za CENTIMETER, ALI NAJVEČ 2 … PREVELIKEEEEE! Kaj pa zdaj?!

Ko sem se nekako pomirila in raziskovala še naprej, sem našla kar nekaj simpatičnih kosov pohištva. Medtem so v novem domeku že belili, montirali kuhinjo in popravljali malenkosti po kopalnici (hvala vsem, ki ste tako ali drugače naredili karkoli, da smo se lahko vselili do roka, ki smo si ga zastavili!). Z malim sva vsak dan veselo pozajtrkovala, skočila na vlak in hodila opazovat, kako stanovanje počasi dobiva svojo podobo. Kako nastaja prvi domek. Ko je ob steni pri kuhinji (v prihodnjih člankih vam pokažem vsak prostor posebej) ostalo dobrih 70cm prostora, sem želela zapolniti tudi tega. Saj mi takratna postavitev, ki se je končala sredi stene s hladilnikom resnično ni bila všeč!

Tako mi je mož častil z vožnjo v Ljubljano, kjer sem si lahko pohištvo pogledala tudi od blizu. Se prepričala o razmerju kvalitete in cene in se nato odločila. Kupili smo vse zgoraj našteto, plus usnjeno skrinjo za shranjevanje innnnnnn… nekaj za našega malega “šefa”!

Tale foteljček me je RES sezul! Koliko misliš, da sem odštela zanj? Odgovor TUKAJ!

image1-2