Pa začnimo. Prvi prostor, ki vam ga pokažem je kuhinja. Kuhinja je bila kupljena že prej tako, da glavni elementi niso naša izbira. Sem pa tudi ostalo pohištvo deloma prilagodila temu, predvsem zaključni poličnik.

Ker stanovanje ne ponuja ogromno prostora za kuhinjo, poleg tega pa res nimamo želje, da bi le-tega v večini zasedali kuhinjski elementi nam je v bistvu všeč, in tudi praktično je, da v bistvu zasedejo eno stranico in pol. Na eni strani imam pomivalno korito, štedilnik, napo in omarice za posode, krožnike, kozarce in pribor. Na drugi steni pa vgradni hladilnik in skrinjo, omaro za sladkarije, ki jih ne smemo doseči (predvsem jaz jih ne dosežem 🙂 ) in ozko izvlečno  omarico, “kjer najdeš vse, le župnika ne” :).

Že v eni od prvih objav sem omenila, da se kuhinja konča sredi stene s hladilnikom in skrinjo. Ni vam potrebno biti prav poseben umetnik, da vam takšna postavitev ne deluje lično, saj kar kliče po samem zaključku. Ker je mož ves čas opozarjal, da bo prostora premalo, sem zadevo zaključila kar s poličnikom. In ja, v bistvu je v prvi vrsti tam zato, da je lepo in, da se nabira prah. Kot vidite še ni hudo uporaben, a zaenkrat mi je takšna postavitev všeč (z izjemo radijskega napajalnika, ki čaka luknjico v stranici 🙂 ).

Za romantično vzdušje sem poskrbela kar z zgornjo poličko. Na mestu, kjer stojijo hladilnik in skrinja, je menda, včasih stala kuhinjska miza, zato je bila zgoraj, kjer vidite vtičnico prej kuhinjska lučka. Takoj sem jo likvidirala… Ker pa nam je bilo škoda zapreti še en električni vhod, smo se odločili, da zmontiramo vtičnico. Kmalu se je pokazala priložnost, da tja namestim kar solno lučko, ki sem jo dobila za svoj 18 rojstni dan.

in pa še… Sigurno nebi ugotovili, da del kuhinje ni polička za mikrovalovno pečico. No, res ni :). Tast jo je naredil in zmontiral sam. In super prihrani prostor, saj bi drugače zasedala pult, ki ni prav bogat s prostorom. Zato, da lahko pripravim kakšno okusno jed, kjer je potrebno pošteno raztegniti testo (beri štrudelj, burek), pa sem prilagodila velikost mize.

S prvim planiranjem sem bila prepričana, da hočem imet mizo v visokem sijaju. Ker kuhinja ni tem stilu, sem se odločila, da bo kuhinjska miza skoraj identičen material, le nekoliko ojačan, saj želim, da nam dolgo služi. Zložena meri le 90x70cm, povečana pa vse do 140cm! Dokler za mizo sedimo trije (umažemo sicer vsaj za 4, odkar sinček je skoraj popolnoma sam 🙂 ) nam to več, kot ustreza. Kuhinjski stoli so posnetek usnja, ker mi je ljubši, popolnoma beli, nihajni. Kupila sem 4, eden čaka na večjo ritko našega družinskega člana. Skrbno zavit in shranjen. Res je, da se barva ne ujema z barvo kuhinje, a miza stoji za “ovinkom”, zato popolnoma paše v prostor.

Ker mi popolnoma prazna miza nikakor ni všeč, poleg tega pa sva se odločila za popolnoma bele stene, sem za popestritev uporabila kar dekorativno blago z luknjicami, preprosto vazo v belo/sivi barvi (kupila sem jo v Kiku)… mami in ati sta mi pa za rojstni dan podarila sončnice… Popolno ❤

Po kosilu pa ni boljšega, kot nekaj minutk na kavču. Vsaj po mnenju mojega moža :). Poglej, kje počivamo mi 🙂